ZIZ člen 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a, 226. ZMed člen 18, 18/3, 18/4, 41.
izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - objava popravka - odgovorni urednik - prehod obveznosti na novega dolžnika
Če se po pravnomočni sodbi, s katero se nalaga objava popravka, zamenja odgovorni urednik medija, preide v sodbi ugotovljena dolžnost objave popravka na novega odgovornega urednika.
Odgovorni urednik medija kot splošno pravilo odgovarja za vsako objavljeno informacijo. Če bi bila nova dolžnica res odgovorna zgolj za posamezne programske sklope, bi to moralo biti tudi navedeno v Razvidu medijev, saj se sicer pri avditoriju ustvarja napačen vtis oziroma dvom v to, za katere objavljene informacije odgovorna urednica odgovarja.
omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - zadržanje brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - kumulativno izpolnjevanje pogojev - psihiatrično izvedensko mnenje - nesporno ugotovljena dejstva - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - demenca
Pooblaščenka nasprotnega udeleženca na izvedenkine ugotovitve ni imela pripomb (kar potrjuje v pritožbi), zato je sodišče, ki je nasprotnega udeleženca zaslišalo in na ta način tudi neposredno zaznalo njegovo stanje, upravičeno štelo, da so nesporne, kar pomeni, da jih ni treba več in konkretneje dokazovati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00089197
ZPP člen 196, 214, 214/1, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 318/3, 339, 339/2, 339/2-7. ZD člen 145, 145/1.
zamudna sodba - spor glede obsega zapuščine - tožba za ugotovitev lastninske pravice - pasivna legitimacija - skupnost dedičev - skupno upravljanje in razpolaganje z dediščino - priznanje dejstev - afirmativna litiskontestacija - enotno in nujno sosporništvo - podredni zahtevek - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - solidarna obveznost dedičev - solidarni dolžniki - povrnitev vrednosti vlaganj - prehod koristi - materialno procesno vodstvo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da med sodediči glede zapustnikovega premoženja nastane skupnost, pri čemer je dediščina njihova skupna lastnina, pri kateri deleži niso določeni in predstavlja nedeljivo celoto. Takšna skupnost praviloma traja vse do takrat, ko zapuščino razdelijo med seboj. Do takrat dediči skupno upravljajo in razpolagajo z dediščino. Zaradi narave skupnostnega razmerja je spor glede obsega zapuščine mogoče rešiti samo na enak način za vse dediče, zato so dediči enotni in tudi nujni sosporniki. To velja tako v primerih, ko je spor med sodediči (na eni strani) in tretjim kot v sporih med samimi sodediči. Nujno sosporništvo je procesna nujnost in ni odvisno od morebitnih priznanj posameznih dedičev pred pravdo, zato ni pravno pomembno, da je ena od sodedinj tožnikov izločitveni zahtevek v zapuščinskem postopku priznala. Ker morajo biti po povedanem v reševanje spora o obsegu zapuščine vključeni vsi dediči, bodisi na aktivni ali pasivni strani, je zaključek sodišča prve stopnje, da je zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije primarni tožbeni zahtevek neutemeljen, pravilen. Ne gre namreč za vprašanje sklepčnosti zahtevka, kot to zmotno meni pritožnik.
Drugačna pa je situacija glede podrednega tožbenega zahtevka. Odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove je solidarna in omejena do višine vrednosti njihovega dednega deleža, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvršena ali ne. Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Solidarni dolžniki niso ne nujni ne enotni sosporniki. Odločitev sodišča, ki je tudi podredni tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije, je zato zmotna.
predlog za zavarovanje terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - prepoved razpolaganja s premičnimi stvarmi - prepoved odtujitev in obremenitev premičnin - neznatna škoda - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode
Pritožba pravilno navaja, da je v sodni praksi in pravni teoriji prevladujoče stališče, da vpis prepovedi razpolaganja s stvarjo za lastnika pomeni določeno prikrajšanje, ki mu povzroči škodo, za katero ni mogoče avtomatsko sklepati, da je zgolj neznatna. Pravica razpolaganja je namreč eden od elementov lastninske pravice, ki pa je ustavna kategorija. Seveda to ne izključuje možnosti, da bi ob obstoju določenih specifičnih okoliščin tudi tak poseg predstavljal zgolj neznatno škodo, a mora takšne okoliščine utemeljiti upnik. Iz tega razloga je sprejeta odločitev, da bo izdana začasna odredba, ki dolžniku prepoveduje odtujitev in obremenitev vozila, za dolžnika pomenila zgolj neznatno škodo, materialno pravno zmotna.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00088533
ZIZ člen 168, 211, 239, 240, 243, 244. ZKN člen 14, 141, 145. URS člen 23.
predlog za zavarovanje terjatve - nevknjižena nepremičnina - zapisnik o rubežu nepremičnine - vpis v zemljiško knjigo - lastništvo nepremičnine - pravica do sodnega varstva - pravica do izvršbe - podatki gurs - zemljiška knjiga - kataster stavb - centralni register prebivalstva - register nepremičnin - zastavna pravica na nepremičnini - smiselna uporaba - pravica do učinkovitega sodnega varstva - materialno procesno vodstvo
ZIZ v 168. členu določa dokazno pravilo - lastništvo nepremičnine, ki je vpisana v zemljiško knjigo in se ne more dokazovati s katerimkoli dokaznim sredstvom, temveč le s podatki o lastništvu iz zemljiške knjige, v primeru, če pa je lastninska pravica na nepremičnini vpisana v zemljiški knjigi na nekoga drugega, pa mora upnik priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice. Če upnik te listine nima, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Glede nepremičnin, ki pa niso vpisane v zemljiški knjigi, pa 168. člen ZIZ napotuje na uporabo 211. člena ZIZ, ki določa, da mora upnik v predlogu za izvršbo navesti vse potrebne podatke za identifikacijo nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiški knjigi, vendar to ne izključuje obveznosti sodišča, da sodišče ne bi preizkusilo lastništva nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiški knjigi glede na uporabo prvega odstavka 32. člena ZIZ, po katerem je lahko predmet izvršbe le dolžnikova stvar. Uradni preizkus lastništva, ki ga je zakonodajalec naložil izvršilnemu sodišču za nepremičnine, ki so v zemljiški knjigi vpisane, mora zato toliko bolj veljati za nevpisane nepremičnine, saj pri teh obstaja večja nevarnost, da se poseže v pravice tretjih. Zato upnik ne sme biti postavljen v bolj ugoden položaj glede dokazovanja dolžnikovega lastništva od tistega, ki predlaga izvršbo na nevpisano nepremičnino. Če sodišče uradnega preizkusa ne bi opravilo in bi slepo sledilo upničinim podatkom o lastništvu in obsegu nevpisane dolžnikove nepremičnine, pravica upnice do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS, ki vsebuje tudi pravico do izvršbe, ne bi odtehtala tveganja, da se lahko poseže v premoženje ali pravne koristi tretjih oseb. Zato je sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva dolžno paziti tudi na ta pogoj.
ZKN v 14. členu določa, da se podatki o lastništvu v kataster nepremičnin prevzemajo iz zemljiške knjige, nato pa osvežujejo iz centralnega registra prebivalstva ali poslovnega registra prebivalstva. Poleg podatkov o lastnikih prevzetih iz zemljiške knjige, pa se v katastru nepremičnin na podlagi 141. in 145. člena ZKN za dele stavb vodijo tudi t.i. "posebni podatki o lastniku" oz. t.i. registrski lastnik. Posebni podatki o lastniku dela stavbe se vodijo v primeru, ko so bili le-ti vpisani v register nepremičnin ob prevzemu podatkov v kataster nepremičnin in so različni od lastnikov na povezani parceli in za tako stavbo ni bila vzpostavljena etažna lastnina ali stavbna pravica. Registrski lastnik v katastru nepremičnin po oceni sodišča prve stopnje tako ne pomeni nujno pravega lastnika nepremičnine.
Registrski lastnik je lastnik, ki je prevzet iz registra nepremičnin. S tem, ko je upnica predložila izpis, da je stavba vpisana v register nepremičnin (REN), iz tega pa izhaja, da ima stavba 6 delov, pri enem od teh pa je iz evidence GURS kot registrski lastnik vpisan dolžnik, je zadostila pogojem za zavarovanje na nevknjiženi nepremičnini in zato ni podlage za zahtevo sodišča, da mora upnica predložiti še verigo pogodb, na podlagi katerih bi se lahko vknjižila lastninska pravica na dolžnika. Zato upnici ni mogoče odreči zavarovanja njene denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini iz razlogov, ko jih je navedlo sodišče prve stopnje.
Zaradi načela povezanosti trditvenega in dokaznega bremena manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokazov. Sodišče je pri svoji presoji vezano na trditveno podlago strank, ki je izvedeni dokazi, kot je zaslišanje priče oz. stranke, ne morejo nadomestiti.
Sodišče mora opraviti ustrezno tehtanje interesov pravega lastnika nepremičnine na eni strani ter na drugi strani dobrovernega tretjega kot pridobitelja. Vendar pa se lahko to tehtanje opravi le ob podanosti ustrezne trditvene podlage. Te pa toženka ni podala.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088857
DZ člen 141, 141/1, 154, 156, 157, 157/1, 157/2, 160, 160/1, 163, 163/1. ZNP-1 člen 7, 42. ZPP člen 243, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - začasna odredba o stikih - sprememba sklepa o začasni odredbi - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - hiter postopek - dokazni standard verjetnosti - izvedenec klinične psihologije - pravica do stikov - stiki v korist otroka - stiki pod nadzorom - sprememba ureditve stikov - načelo najmilejšega ukrepa - ogroženost otroka - obseg stikov - razširitev stikov
Pritožba zmotno meni, da sodišče ni imelo pravne podlage za spremembo že izdane začasne odredbe po uradni dolžnosti. Na podlagi prvega odstavka 160. člena DZ sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog izreče ukrepe za varstvo koristi otroka, odloči o prenehanju ukrepa, če so prenehali razlogi zanj, izreče drug ukrep za varstvo koristi otroka, če se med izvajanjem ukrepa izkaže, da slabo vpliva na otrokovo zdravje, razvoj ali premoženje, odloči o podaljšanju izrečenega ukrepa ali ukrep ponovno izreče. Sodišče mora odločitve spremljati in nadaljnje odločitve glede načina in obsega stikov prilagajati v nadaljevanju postopka ugotovljenim okoliščinam na podlagi poročil CSD oziroma glede na ugotovitve iz nadaljnje izvedbe dokaznega postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo glede na ugotovljene dejanske okoliščine, ki so mu narekovale, da izda začasno odredbo po uradni dolžnosti, ne glede na trditveno podlago in predloge strank, saj nanje ni vezano (7. člen ZNP-1).
Konkludentno sklenitev pogodbe izkazuje dejstvo, da je tožnik s pomočjo trajnika devet let toženki plačeval zavarovalne premije, kar je bilo vselej navedeno na njegovih izpiskih bančnega prometa.
Ker je toženka tožniku ves čas trajanja pogodbe nudila možnost koristiti svoje storitve in ker je šlo za aleatorno pogodbo, o prikrajšanju ni mogoče govoriti.
OZ člen 131, 131/1, 165, 288, 299. ZPP člen 14. KZ-1 člen 20, 20/2, 54, 228, 228/1.
denarna odškodnina za premoženjsko škodo - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - škoda zaradi kaznivega dejanja - zamuda s plačilom - delno plačilo odškodnine - pravilo o vračunavanju - zapadlost odškodninske obveznosti - obstoj protipravnosti - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - identično dejansko stanje - kaznivo dejanje poslovne goljufije
Zaradi vezanosti pravdnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo, sodba pravdnega sodišča glede obstoja civilnopravne odgovornosti ne sme vsebovati ugotovitev, ki bi bile v nasprotju s tistimi ugotovitvami, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne kazenske sodbe; pravdno sodišče lahko drugače ugotovi le dejstva, od katerih ni bila odvisna odločitev o kvalifikaciji in obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12a, 12a/3, 12a/4, 12a/5. ZPP člen 7, 212.
odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - uradna dolžnost sodišča - zbirke osebnih podatkov - predlagalni postopek - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo
Le v primeru, da predlog ne vsebuje neobveznih sestavin (to so: podatki o dohodkih in premoženju iz tretjega in četrtega odstavka 12.a člena ZST-1 o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena ZST-1, soglasja in izjave ter podpisi družinskih članov - glej 4. do 7. alinejo drugega odstavka 12. člena ZST-1), sodišče stranke ne poziva k dopolnitvi predloga, temveč o njem vsebinsko odloči.
postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - regresni zahtevek zavarovalnice do kreditojemalca - pogodba o odobritvi limita - prekoračitev dovoljenega limita - zavarovalni primer - odstop terjatve (cesija) - pogodba sklenjena za določen čas - ugovor pasivne legitimacije - identifikacijski podatki dolžnika - enotna matična številka občana (EMŠO) - podatki iz uradnih evidenc - začasni zastopnik
Odločitev o pasivni (stvarni) legitimaciji toženca je pravilna, saj sta za identifikacijo posameznika ključni prav njegova enotna matična številka občana (EMŠO) in davčna številka. Naslov je bistveno manj pomemben in precej bolj nezanesljiv podatek predvsem zaradi možnosti njegove (večkratne) spremembe. Ključno je, da sta bili tako EMŠO, kot tudi davčna številka toženca (poleg pravilnega naslova v tujini) navedeni v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, na podlagi katerega je izvršilno sodišče izdalo sklep o izvršbi. To ne bi bilo mogoče, če se dani podatki ne bi ujemali s podatki iz uradnih zbirk podatkov o državljanih Republike Slovenije.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5. ZPP člen 7, 108, 108/4, 212.
pravnomočna odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nedopolnjenega predloga - predlagalni postopek - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlog za taksno oprostitev ni bil popoln. Ni vseboval niti vseh potrebnih osebnih podatkov o predlagatelju (to so osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčna številka, EMŠO in državljanstvo). Prav tako ni vseboval podatkov o njegovih morebitnih družinskih članih. Zato je bil predlagatelj pravilno pozvan k dopolnitvi predloga za taksno oprostitev. Ker predloga do izteka roka za dopolnitev ni dopolnil, je odločitev o zavrženju predloga, pravilna.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - plačilo sodne takse - stranka oproščena plačila sodnih taks - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - prevalitev plačila takse na nasprotno stranko - obveznost plačila sodnih taks - terjatev iz naslova plačila sodne takse - pravica terjati plačilo sodne takse
Drugi odstavek 15. člena ZST-1 določa, da takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, plača nasprotnik te stranke, a to velja le za primere, ko takse oproščena stranka sodne takse ne plača. Če pa se zgodi, da je takse oproščena stranka sodno takso plačala, določbe ni mogoče uporabiti, saj bi sicer lahko prišli v situacijo, ko bi tožnik, ki je bil oproščen plačila, sodno takso plačal, to isto sodno takso pa bi potem lahko terjali še od tožene stranke. Smisel določbe 15. člena ZST-1 ni v tem, da se takse oproščenega tožnika, ki ga je sodišče kljub temu pozvalo, da takso plača in jo je tudi dejansko plačal, kaznuje s tem, da bo ne glede na uspeh v postopku nosil celoten strošek sodne takse, ampak v tem, da država, kljub tožnikovi taksni oprostitvi, dobi plačano sodno takso, pri tem pa se upošteva uspeh v postopku. Zato je treba postopati življenjsko in, v primeru, da je takse oproščena stranka le-to plačala, obravnavati situacijo, kot da ni bilo taksne oprostitve, kot je naredilo tudi sodišče prve stopnje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00088852
KZ-1 člen 192, 192/1, 192/2. ZKP člen 358, 358-3, 391.
kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - kazenska oprostilna sodba - dejansko stanje - malo verjetne in neprepričljive izjave - oškodovančeva izpovedba - načelo proste presoje dokazov - spreminjanje izjav
V pritožbeni graji ODT zanemari dejstvo, da se nianse njene izpovedi niso razlikovale le v nebistvenih podrobnostih, temveč so se med seboj izključevale na točki pojasnjevanja ključnih okoliščin, tj. v pomembnih segmentih glede obstoja, obsega in intenzivnosti domnevnega pravno nevzdržnega ravnanja obdolženih staršev in sorojenca. Takšna nedoslednost in nestabilnost izpovedi (ml.) oškodovane D. D. pa merodajno zmanjšujeta njeno prepričljivost in onemogočata, da bi sodišče prve stopnje na tako vprašljivi dejanski podlagi lahko zanesljivo ugotovilo obstoj obravnavanega kaznivega dejanja.
ZVEtL-1 člen 3, 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 44, 44/1. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 7, 8, 243, 360, 360/1.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - splošni skupni del - parkirišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - izpolnjevanje dejanskih kriterijev - pretekla raba zemljišča - redna raba stavbe - namembnost zemljišča - izvedensko mnenje - prostorski akti - lokacijska informacija - urbanistični red - ugovor javnega dobra - javne površine - družbena lastnina - lastninjenje družbenih nepremičnin - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - bistvene pritožbene navedbe
Namembnost zemljišča mora biti utemeljena kumulativno z urbanističnega in dejanskega vidika.
očitna pomota vložnika - odvetnik - skrbnost odvetnika - skrbnost odvetnika pri organizaciji dela pisarne - vložitev vloge na nepristojno sodišče - stopnja skrbnosti
Utemeljen je namreč z ustaljeno sodno prakso podprt prvostopenjski zaključek, da ne gre za očitno pomoto vložnika, ki je odvetnik, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena. Poleg tega pritožnik zaobide v točki 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa poudarjeno dejstvo, da niti on niti vložnik v danem roku osmih dni (upoštevajoč tudi sodne počitnice) nista dopolnila zasebne tožbe, na kar ju je pozivalo Okrožno sodišče v Mariboru, marveč je pritožnik podal zgolj prošnjo za podaljšanje roka za dopolnitev zasebne tožbe, ki jo je pravočasno naslovil in poslal na Okrajno sodišče v Mariboru, pri čemer pa jo je Okrožno sodišče v Mariboru prejelo po izteku roka.
Priložena izjava pritožnikove žene A. A. sicer potrjuje, da je vlogo na nepristojno sodišče pomotoma naslovila ona. Vendar ta izjava in okoliščina, da je pisno vlogo (po nareku) sestavila in fizično odpravila njegova žena, ki v odvetniški pisarni sploh ni zaposlena, na pritožbeno izpodbijano odločitev ne more merodajno vplivati, kot si to zmotno predstavlja pritožnik. Odvetnik kot profesionalni zastopnik mora zagotoviti, da so vloge poslane pravilno in pravočasno. ZKP odvetnikom kot profesionalnim zastopnikom nalaga višjo stopnjo skrbnosti ter v situacijah, kot je predmetna, daje možnost substitucije, ki ostane pritožbeno povsem prezrta. Vsekakor posledice neustrezne organizacije dela posamezne odvetniške pisarne ne morejo bremeniti tretjih ali celo sodišča.
Dokazno breme navideznosti darilne pogodbe in tega, da je dejansko šlo za prodajno pogodbo in torej za drugačno pogodbeno voljo pogodbenih strank, je bilo na tožniku. V zvezi s tem so bile za presojo obstoja takega dogovora in za oceno verodostojnosti tožnikove izpovedbe pravno pomembne tudi okoliščine sklepanja zatrjevanega dogovora. Pritožnik se tako neutemeljeno zavzema za stališče, da to, kdaj in v kakšni obliki sta se z zapustnikom dogovorila glede odkupa nepremičnin, ni pomembno. Neutemeljeno je tudi njegovo izpostavljanje neverjetnosti daritve celotnega premoženja s strani zapustnika in plačila zapustnikovih obveznosti s strani tožnika, glede na to, da naj bi imela slab odnos. Kot izhaja iz izvedenega dokaznega postopka, naj bi do poslabšanja odnosa med njima prišlo šele po sklenitvi darilne pogodbe. Za presojo obstoja dogovora o odplačnosti, do katerega naj bi prišlo pred sklenitvijo darilne pogodbe, vsebina njunega odnosa po sklenitvi te pogodbe ni pravno pomembna.
ZUreP-3 člen 109, 109/8, 109/9, 207, 216, 216/2. OZ člen 347, 347/1, 378.
predlog za določitev odškodnine - razlastitev nepremičnine - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - dejanska razlastitev - javna korist - protipravnost - kmetijsko zemljišče - odvzem posesti - državne ceste - varovalni pas ceste - sprememba statusa nepremičnine - dejansko stanje ob razlastitvi - kategorizacija cest - rekonstrukcija ceste - geodetska izmera - neprerekana dejstva - vrednost razlaščenih nepremičnin - izvedenec kmetijske stroke - cenitev nepremične - dopolnilni sklep - zakonske zamudne obresti - pravica do denarnega nadomestila - zastaranje - napačna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določilo osmega in devetega odstavka 109. člena ZUreP-3 v zvezi z drugim odstavkom 216. člena ZUreP-3 se za dejanske razlastitve, ki so protipravne, ne uporablja niti smiselno.
ZNP-1 člen 170, 170/1, 170/3, 171. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
sodna ureditev meje - označitev meje v naravi - narok na kraju samem - nedovoljena vnaprejšnja dokazna ocena - pravica do enakega varstva pravic v postopku - enakopravnost strank v postopku - zavrnitev dokaznih predlogov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - skica - elaborat ureditve meje - elaborat kot sestavni del izreka sklepa - nasprotje med izrekom in razlogi - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
V sodnem postopku za ureditev meje je treba na naroku na kraju samem določiti mejo in jo označiti s trajnimi mejnimi znamenji. Prelaganje označevanja sodno določene meje na ponovni upravni postopek je nezakonito.