ZDR-1 člen 7, 7/4, 36, 47, 47/1. OZ člen 147, 147/1, 171. ZPP člen 7, 212, 339, 339/1.
trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - varno delovno okolje - odškodninska odgovornost delodajalca
Tožnik je bil izpostavljen ravnanjem s strani E. E. in B. B., ki so ponavljajoča se, sistematična in očitno negativna ter graje vredna, in sicer odvzemu predmeta, neprimerni komunikaciji v zvezi z bolniškim staležem ter širjenju neresničnih informacij, objavam na Facebooku in v časopisu F., izjavi predstojnika na sestanku oddelka, odvzemu predavanj, odločanju o somentorstvu. Toženkina odgovornost za škodo temelji na tem, da tožniku ni zagotovila takšnega delovnega okolja, v katerem ne bi bil podvržen trpinčenju, kot odgovornosti za drugega (prvi odstavek 147. člena OZ). Pri tem ni bistveno, ali so bila ravnanja s strani toženke (B. B. in E. E.) storjena z namenom trpinčenja.
trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - odškodninska odgovornost delodajalca - zastaranje odškodninske terjatve - varstvo pravic neizbranega kandidata
Sodišče prve stopnje je zahtevek za plačilo 6.000,00 EUR pravilno zavrnilo zaradi zastaranja, zahtevek za plačilo 2.000,00 EUR pa iz razloga, ker protipravnost ravnanja toženke v izbirnem postopku ni bila ugotovljena ter dodatno iz razloga prepoznega in neustreznega uveljavljanja sodnega varstva neizbranega kandidata.
zavrženje pritožbe - izčrpana pravna sredstva - nedovoljena pritožba
Pritožnik, ki ne izpodbija ugotovitev v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, navaja, da sam nima opravljenega pravniškega državnega izpita, da bi lahko nastopal v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi in da ni predložil predloga za dopustitev revizije. Sodišče prve stopnje je ob pravilni uporabi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pravilno zaključilo, da pritožba ni dovoljena, zaradi česar jo je z izpodbijanim sklepom tudi pravilno zavrglo.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 118, 118/2. ZPP člen 358, 358-5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor delavca - okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da omogoči zagovor - višina denarnega povračila - nezakonita odpoved
Namen seznanitve in zagovora je, da se delavcu omogoči, da se izjasni o očitkih. ZDR-1 izjemoma dopušča, da se zagovor opusti, in sicer če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Prepričanje delodajalca, da je kršitev očitna, da je delavec zlorabil svoje pravice, mnenje, da se delavec zagovora ne bo udeležil, dejstvo, da tožnik ni sporočil, kdaj se bo vrnil na delo in v Slovenijo, ne zadošča. Navedene okoliščine ne predstavljajo okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči seznanitev z očitanimi kršitvami in zagovor.
Tožnik je bil pri toženki zaposlen približno 14 mesecev. Reparacija mu je bila prisojena od 27. 7. 2024 do 8. 1. 2025, kar ni zelo kratko obdobje, poleg tega ima tožnik dobre zaposlitvene možnosti. Tožnik si je že našel drugo zaposlitev, le vedel ni povedati točnega datuma, kdaj bo pričel z delom, zaradi administrativnih postopkov. Upoštevati je potrebno tudi, da je bila odpoved nezakonita že iz procesnih razlogov. Vse navedene okoliščine utemeljujejo prisojo denarnega povračila v višini ene povprečne plače zadnjih treh mesecev in ne dveh plač.
ZŠtip-1 člen 3, 3-14, 9, 9/2, 9/3, 13. URS člen 14.
Zoisova štipendija - ustavno načelo enakosti pred zakonom - pravica do štipendije - izplačevanje štipendije
ZŠtip-1 v tretjem odstavku 9. člena med drugim določa, da se štipendija ne more prvič dodeliti za letnik, v katerega je vlagatelj ponovno vpisan, ali v času dodatnega študijskega leta po izteku izobraževalnega programa ali v času podaljšanega študentskega statusa.
Pojem izteka izobraževalnega programa je treba ločevati od pojma zaključka izobraževanja (14. alineja 3. člena ZŠtip-1), ki pomeni zaključek izobraževalnega programa (na izobraževalni ustanovi in pridobitev višje ravni izobrazbe od že pridobljene). Zaključek izobraževanja je torej širši pojem od izteka izobraževalnega programa, saj vključuje tako iztek programa kot tudi pridobitev višje ravni izobrazbe. Dodatno študijsko leto, ki ga študent vpiše po končanem izobraževalnem programu (zaradi pridobitve absolventskega staža) ni leto v okviru izobraževalnega programa, temveč leto po izteku tega izobraževalnega programa.
Tretji odstavek 9. člena ZŠtip-1 ne pomeni neenakopravnega obravnavanja vlagateljev glede na letnik oziroma absolventsko leto, v katerega so vpisani. Načelo enakosti iz 14. člena Ustave RS ne preprečuje, da zakonodajalec v okviru svojih pristojnosti določa kriterije, po katerih bo podobna dejanska stanja med seboj razlikoval in nanje vezal različne pravne posledice.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00086523
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 2. ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-4.
kreditna pogodba v CHF - pritožbena obravnava - zaslišanje stranke - strokovno znanje - povprečni potrošnik - pojasnilna dolžnost - zavrnitev tožbenega zahtevka
Glede na to, da je prva tožnica na pritožbeni obravnavi izpovedovala drugače kot pred sodiščem prve stopnje, in glede na to, da se drugi tožnik vabilu na zaslišanje na pritožbeni obravnavi neupravičeno ni odzval, sodišče druge stopnje tudi šteje, da tožnika nista uspela izpodbiti domneve iz 226. člena ZPP, da so podatki v notarskem zapisu (ki je javna listina) resnični; iz notarskega zapisa izhaja, da sta bila s strani notarke poučena o poglavitnih značilnostih in posledicah sklenjene kreditne pogodbe in zastavitve nepremičnine, t.j. vikenda na morju (24. točka notarskega zapisa iz priloge A2).
Sodišče druge stopnje glede na navedeno, upoštevaje pritožbeno nesporno dejstvo, da je bila prva tožnica s strani toženke (banke) obveščena o splošnih značilnostih kredita, vezanega na tečaj CHF, in o tem, da je višina anuitete odvisna od gibanja tečaja CHF in se lahko anuiteta spremeni bodisi navzgor bodisi navzdol, pri čemer ji niso zagotavljali, da se tečaj CHF ali višina anuitete ne bosta spremenila, upoštevaje, da se drugi tožnik vabilu na zaslišanje na pritožbeni obravnavi neupravičeno ni odzval, ter upoštevaje okoliščine konkretnega primera, ocenjuje, da je prva tožnica kot kreditojemalka imela na voljo dovolj znanja in s strani toženke prejela dovolj informacij, da je lahko sprejela poučeno (informirano) odločitev za najem spornega kredita, za katero si je po posvetovanju z možem vzela tudi dovolj časa.
Pritožbeno tudi ni sporno, da je bila prva tožnica v času sklepanja sporne kreditne pogodbe visoka bančna uslužbenka (izvršna direktorica banke na nivoju B1, t.j. en nivo pod upravo - board), njen soprog (drugi tožnik) pa direktor gospodarske družbe, ki je poslovala s tujino.
pogodba o finančnem leasingu - razlaga pogodb - skupni namen pogodbenikov - pravna narava pogodbe - obrok leasinga - nadomestilo za uporabo - prodaja na obroke - prodaja z lastninskim pridržkom - enostransko odstopno upravičenje - odpoved pogodbe - predčasno prenehanje pogodbe
Po presoji pritožbenega sodišča ima sporna Pogodba pravno naravo pogodbe o finančnem leasingu, katere predmet so bile blagovne znamke. Končni namen pogodbenih strank je bil prenos imetništva znamk, kar izhaja iz celostne analize pogodbenih določb o medsebojnih pravicah in dolžnostih ter konteksta celotnega pravnega razmerja.
Toženka v pritožbi ni predlagala izvedbe nobenega dokaza, s katerim bi izpodbijala dejstva, ki so navedena v vročilnici. Zgolj z zanikanjem prejema pošiljke zakonske domneve o vročitvi in datumu vročitve ni mogoče ovreči in je zato ta pritožbeni razlog neutemeljen.
Ker tožnica ob ponovni vložitvi zahteve (ali po ZPIZ-1 ali po ZPIZ-2) ni izpolnjevala pogoja prenehanja obveznega zavarovanja, toženec še ni opravil ponovne odmere starostne pokojnine. Slednje bo toženec izvedel, ko bo tožnica izpolnjevala vse pogoje iz 108. člena ZPIZ-2. Ponovna odmera pokojnine ne omogoča sočasnega statusa uživalca pokojnine in zavarovanca, temveč je tudi za ponovno odmero, kar je ključno, potrebno prenehanje ponovnega obveznega zavarovanja.
pravica družbenika do informacij in obveščenosti - imetništvo poslovnega deleža družbe - skupna lastnina poslovnega deleža
Vsak (so)imetnik družbeniškega deleža ima svojo individualno pravico do informiranosti o poslih družbe. ZGD-1 v 512. in 513. členu daje pravico do informiranosti družbeniku in ne deležu. Drugačno naziranje bi pomenilo nesorazmeren poseg v individualno pravico družbenika do informiranosti.
Pravica družbenika do informacij in vpogleda je namreč individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Razlikovanje pri dostopu do te pravice glede na (so)imenitništvo deleža v družbi bi pomenilo neenako obravnavo brez pravno utemeljene podlage.
izvršba zoper samostojnega podjetnika - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - stečaj samostojnega podjetnika - utemeljen ugovor dolžnika
V pravni teoriji je bilo zavzeto stališče, da z zaključkom stečaja obveznosti samostojnega podjetnika, ki so nastale do začetka postopka in izvirajo iz njegovega poslovanja, v celoti ugasnejo, tako stališče pa je bilo zavzeto tudi v sodni praksi. Stečaj je po določbah ZPPSL povzročil prenehanje pravne sposobnosti podjetnika. Podjetnik ni bil več subjekt niti pravic niti obveznosti. Stečajni postopek zoper samostojnega podjetnika ni imel vpliva na njegove osebne obveznosti, imel pa je vpliv na tiste obveznosti, katerih nosilec je bil kot samostojni podjetnik.
vzgojni ukrep - sprememba ukrepa - oddaja v prevzgojni dom
Namen primarno izrečenega blažjega vzgojnega ukrepa pri mladoletnici namreč ni bil dosežen in ga tudi nima smisla nadaljevati, saj mladoletnica po lastni volji ni izkoristila ponujene ji možnosti, da v odprtem okolju pod strokovnim nadzorom ustrezno oblikuje svojo osebnostno strukturo. V tej posledici je sodišče prve stopnje na podlagi celostno ugotovljenih okoliščin utemeljeno in razumno presodilo, da so mladoletnici takoj potrebni drugačni, učinkovitejši prevzgojni ukrepi, kar v skladu z določbo prvega odstavka 80. člena KZ, navkljub nasprotnemu prepričanju pritožnice, utemeljuje izrek (naj)strožjega vzgojnega ukrepa.
Trenutno je to edini ukrep, ki lahko mladoletnici nudi ustrezno strukturirano okolje, podporno obravnavo in nadzor, ki bi lahko omogočili pozitiven razvoj njene osebnosti in preprečitev nadaljnje kriminalitete.
DZ člen 157, 157/2, 161, 162, 162/1, 165, 172. ZPP člen 347. ZIZ člen 53. ZNP-1 člen 101.
začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - družinska sistemska psihoterapija - izrek denarne kazni - prisilno zdravljenje - pravica do izjave - ogroženost otroka - restriktiven pristop
Vendar je prvostopenjsko sodišče spregledalo, da velja pri izdaji začasnih odredb v družinskih sporih restriktiven pristop, kar pomeni, da se začasne odredbe izdajo le izjemoma, če so interesi otroka tako ogroženi, da ni mogoče čakati na zaključek postopka o glavni stvari; izdaja začasne odredbe je tako omejena na nujne primere, v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje (19. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa) ni mogoče razbrati nobenih okoliščin, iz katerih bi bilo razvidno, da je zdravje mld. A. A. tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka o glavni stvari (na podlagi 172. člena DZ) in je treba o tem takoj odločiti z začasno odredbo. Zgolj okoliščina, da strokovni delavec CSD in šolska psihologinja, ki mld. A. A. že obravnava, menita, da bi bilo zanj dobro (koristno), da se vključi v psihoterapevtsko obravnavo (kot izhaja iz 23. točke obrazložitve sklepa o začasni odredbi), ne zadošča.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je na podlagi 172. člena DZ mogoče odrediti prisilno zdravljenje zgolj v izjemnih primerih, in sicer takrat, ko je ogroženo otrokovo življenje ali je huje ogroženo njegovo zdravje. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ne eno ne drugo ne izhaja. Zgolj ugotovitev sodišča prve stopnje, da je mladoletni A. A. v stiski, ker je deležen psihičnega in fizičnega nasilja s strani materinega novega partnerja, za odreditev prisilnega zdravljenja ne zadošča, zlasti z ozirom na to, da je že deležen obravnave s strani šolske psihologinje in da je že bil umaknjen iz okolja, v katerem je bil podvržen nasilju materinega novega partnerja.
Sodišče druge stopnje o predlogu za izrek denarne kazni ni moglo odločiti samo (347. člen ZPP), ker se o navedenem predlogu odloči s sklepom o izvršbi, zoper sklep o izvršbi pa je dopusten ugovor (53. člen ZIZ), o katerem odloča sodišče prve stopnje (na ta način se v primeru izdaje sklepa o izvršbi zagotavlja tako pravica do izjave v postopku kot tudi pravica do učinkovitega pravnega sredstva, le-teh pa v primeru reformatoričnih pooblastil sodišča druge stopnje v obravnavanem primeru ni mogoče zagotoviti). Če bi pritožbeno sodišče o predlagateljevem predlogu odločilo sámo, bi nasprotni udeleženki vzelo pravico do ugovora zoper sklep o izvršbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00086674
SPZ člen 18. ZDen člen 88. ZPP člen 328, 328/5. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-4, 12, 12/1, 31, 243.
tožba na ugotovitev ničnosti - razpolaganje z nepremičninami, ki so predmet vrnitve v denacionalizacijskih postopkih - odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Skladno s prvim odstavkom 2. člena ZPP sodišče v pravdnem postopku odloča v mejah postavljenih zahtevkov (načelo dispozitivnosti). Pravilo o vezanosti na zahtevek pomeni, da sodišče tožniku ne more prisoditi kaj več niti kaj drugega kot je s tožbo zahteval.
odločba o stroških postopka - naknadna odločitev o stroških postopka - zavrženje zahteve - pravočasnost zahteve na povrnitev stroškov - začetek teka roka
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je takšno stališče sodišča prve stopnje zmotno, ko gre za spremembo odločitve o stroških na drugi stopnji. Tukajšnje sodišče je namreč s sklepom I Cp 27/2025 z dne 29. 1. 2025 ugodilo pritožbi toženke in spremenilo sklep sodišča prve stopnje z dne 23. 9. 2024 v točki II. izreka na način, da je tožnik dolžan toženki povrniti njene pravdne stroške. V obravnavani zadevi je tako 15 dnevni rok za podajo zahteve za povrnitev stroškov postopka pričel teči z dnem izdaje sklepa pritožbenega sodišča in je toženkin predlog za povrnitev stroškov z dne 13. 2. 2025 pravočasen. V kolikor bi namreč obveljalo stališče sodišča prve stopnje, bi institut pritožbe bil izvotljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00086718
ZPP člen 214, 214/2, 458, 458/1. OZ člen 5, 15, 30, 51, 51/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - naročniška pogodba - ustno sklenjena pogodba - naročilnica - pisna naročilnica - nesporno dejstvo - načelo konsenzualnosti - molk naslovnika - načelo vestnosti in poštenja - pisna potrditev ustno sklenjene pogodbe
Pravdni stranki sta gospodarska subjekta, ki sta pred sestavo pisne naročilnice že dosegla soglasje za sklenitev naročniške pogodbe. Načelo vestnosti in poštenja je od toženke, ki je ustno sklenila pogodbo s tožnico, terjalo, da bi po prejemu naročilnice, v kolikor je bila v njej dodana kakšna sestavina, s katero se ni strinjala, to sporočila tožnici. Ker toženka vsebini naročilnice ni ugovarjala, se šteje, da je bila pogodba sklenjena pod pogoji iz naročilnice.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - najemna pogodba v obliki notarskega zapisa - dvostranske vzajemne pogodbe - pravilo sočasne izpolnitve vzajemnih obveznosti - izkazovanje izpolnjevanja pogoja - ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo
Upnik mora v primeru vzajemne terjatve določno označiti javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je izpolnil vzajemno obveznost oziroma je nastopil pogoj. Če upnik tega v predlogu za izvršbo ne stori, ga mora sodišče prve stopnje pozvati k dopolnitvi predloga. Če in da teh listin ni oziroma upnik vzajemne obveznosti ni izpolnil, pa je del trditvenega bremena dolžnika v ugovoru. Slednjega je dolžnica v ugovoru izpolnila.
Predlog pogodbe, do sklenitve katere ni prišlo, ne more sam po sebi pomeniti pripoznave zahtevka, pri čemer je tožeča stranka vedela, da bo za sklenitev pogodbe potrebno še soglasje intervenientovega nadzornega sveta. Tega ne spremeni niti dejstvo, da je bila za predhodno odvzeta zemljišča sklenjena pogodba o odškodnini, ki je bila tudi izplačana. S tem pa podlaga za tožbeni zahtevek, po katerem bi morala tožena stranka plačati v predlogu pogodbe navedeno odškodnino, ni podana, saj intervenient kot zastopnik tožene stranke pogodbe sploh ni sklenil.
postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - začetek stečajnega postopka - pritožba družbenika - obnova izvršilnega postopka
Postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka je določen v 235. členu ZFPPIPP, zakon pa družbeniku družbe, ki je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo, ne daje procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka (prim. 126. člen v zvezi s 55. členom ZFPPIPP). Za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo namreč družbeniki niso odgovorni.
prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - začetek stečajnega postopka - stečajni postopek nad pravno osebo - osebni stečaj - poslovna sposobnost
Položaj fizične osebe v stečajnem postopku se po določilih ZFPPIPP razlikuje od položaja pravne osebe med drugim v tem, da pravna oseba z začetkom stečajnega postopka izgubi poslovno sposobnost, fizični osebi pa se ta le omeji.