• Najdi
  • <<
  • <
  • 22
  • od 50
  • >
  • >>
  • 421.
    VSLJ Sodba II Cp 2180/2024
    23.7.2026
    STVARNO PRAVO
    VSLJ00095801
    OZ člen 82, 82/1, 125, 125/1, 125/2, 270, 270/1.
    pogodbena obveznost - izročitev nepremičnine v posest - izpolnitveno ravnanje

    Z izpolnitvijo preneha upnikova pravica od dolžnika zahtevati, da opravi v pogodbi dogovorjeno izpolnitveno ravnanje.

  • 422.
    VSLJ Sklep Cst 201/2026
    23.7.2026
    STEČAJNO PRAVO
    VSLJ00094804
    ZFPPIPP člen 233, 233/9.
    stečajni postopek - predujem - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - odgovornost poslovodstva - vpliv na poslovanje družbe - pravno neodločilne trditve

    Pravno ni odločilno, ali pritožnica res ni bila, kot je trdila, vpletena v dolžničino poslovanje in ali je bila zgolj formalna članica dolžničinega poslovodstva. Kdor sprejme položaj poslovodje, sprejme tudi odgovornosti, ki jih ta položaj prinaša. Niti poudarjanje v pritožbi, da je pritožnico drugi nekdanji poslovodja zaradi njunih zasebnih sporov povsem odrinil od poslovodenja in ji onemogočil sodelovanje pri dolžničinem poslovanju, ne spada k okoliščinam, ki bi bile pravno odločilne po devetem odstavku 233. člena ZFPPIPP. Nikogar namreč ni mogoče prisiliti, da ostane poslovodja.

  • 423.
    VSLJ Sklep IV Cpg 270/2026
    23.7.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSLJ00094803
    ZIZ člen 257, 257/1, 270, 270/2, 279a. Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7.
    evropski nalog za zamrznitev bančnih računov - pogoji za izdajo - tveganje - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - objektivna nevarnost za poplačilo terjatve - začasna odredba - predhodna odredba - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije

    Člen 279.a ZIZ napotuje na Uredbo in odločilen je pojem dejanskega tveganja po prvem odstavku 7. člena Uredbe. Razlagati ga je treba tako, da se nanaša na konkretno in aktualno tveganje ob vložitvi predloga za zamrznitev, in torej ne le na potencialno ali morebitno tveganje (gl. 42. in nasl. točke obrazložitve sodbe Sodišča EU C-198/24 z dne 21. 5. 2026 v zadevi TQ proti Mr Green Limited).

  • 424.
    VSLJ Sklep III Cp 1364/2026
    23.7.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00094758
    ZDZdr člen 39.
    sprejem na zdravljenje brez privolitve - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - presoja pogojev - omejitev pravice zadržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - mladoletnik - psihiatrično izvedensko mnenje - duševna bolezen - čas zdravljenja - največja korist otroka - uporaba milejšega ukrepa

    Otrok, ki je že dopolnil 15 let, lahko samostojno odloča o svojem zdravljenju, če je sposoben razumeti in sprejeti načrt zdravljenja.

    Presoja obstoja pogojev iz 39. člena ZDZdr narekuje celovito presojo obnašanja osebe, torej tudi v določenem časovnem obdobju neposredno pred zadržanjem.

    Po izvedenkini oceni bi nezadostno zdravljena psihična destabilizacija ohranila tveganje psihotične destabilizacije in s tem škodljivega učinka bolezenskih simptomov na delovanje možganov zaradi nevrotoksičnosti.

  • 425.
    VSLJ Sodba I Cp 1327/2025
    23.7.2026
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSLJ00095308
    OZ člen 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 154, 154/2.
    nepremoženjska škoda - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - višina odškodnine - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - degenerativne spremembe - zmanjšanje odškodnine - odločitev o stroških pravdnega postopka - končni uspeh stranke v pravdi - (ne)upoštevanje uspeha po temelju in po višini - okoliščine konkretnega primera

    Objava novega podatka o višini povprečne mesečne plače tik pred izdajo sodbe sama po sebi ne vpliva na višino prisojene odškodnine. Enota večkratnika povprečne mesečne plače v državi je primerjalna enota, ki jo sodna praksa uporablja za pravilno uporabo načela objektivizacije.

    Degenerativne spremembe, ki oškodovancu pred škodnim dogodkom niso povzročale težav, ne utemeljujejo zmanjšanja odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem. Takšne degenerativne spremembe se pri odmeri odškodnine ne morejo upoštevati v škodo oškodovanca.

    Pri odločitvi, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške, ni odločilen zgolj uspeh strank v pravdi, temveč je mogoče upoštevati tudi druge okoliščine konkretnega primera, med drugim višino stroškov, ki so nastali posamezni stranki.

  • 426.
    VSLJ Sklep Cst 206/2026
    23.7.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSLJ00094884
    ZFPPIPP člen 112. ZIZ člen 42. ZPP člen 77, 77/1, 78, 116, 116/1.
    postopek osebnega stečaja - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - vrnitev v prejšnje stanje - vročanje pisanj - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - pravdna sposobnost

    Medtem ko je odpravi napak sodišča pri vročanju namenjena zgoraj opisana razveljavitev potrdila (klavzule) o pravnomočnosti in izvršljivosti, je oviram na strankini strani pri pravočasnem uveljavljanju pravnih sredstev namenjen institut vrnitve v prejšnje stanje. Pritožbeni razlogi se prilegajo slednjemu: pritožnik je zatrjeval, da je zamudil rok za pritožbo zoper sklep o končanju postopka osebnega stečaja, ker so ga pri tem ovirale zdravstvene težave.

    V pritožbi pa ni mogoče razpoznati dovolj konkretnega zatrjevanja, da je bil pritožnik popolnoma nesposoben spremljati postopek in spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti (AJPES), kar bi morda (ob še nadaljnjih, pa nezatrjevanih - ne v tisti ne v zdajšnji pritožbi - predpostavkah) lahko pod vprašaj postavilo veljavnost vročanja. Invalidnost I. kategorije je pojem, ki se navezuje na zmožnost za delo, in nima neposredne povezave s sposobnostjo razumeti pomen in posledice procesnih dejanj v postopku osebnega stečaja. Kakšne so resne in dokumentirane zdravstvene omejitve, zaradi katerih naj ne bi bil sposoben samostojno in redno spremljati sodnih objav v insolvenčnih postopkih na portalu AJPES, pritožnik ni preciziral ne tedaj ne zdaj.

  • 427.
    VSMB Sklep IV Cp 603/2026
    23.7.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSMB00094907
    DZ člen 189, 190. ZNP-1 člen 101.
    preživnina za mladoletnega otroka - stiki staršev z otrokom - največja korist otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - zavračanje stikov - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - varstvo koristi otroka - upoštevanje otrokovih želja

    Sodišče je zato pravilno dokazno ocenilo mnenje CSD, da je v korist obeh hčerk, da se njuni medsebojni stiki z materjo postopno ponovno vzpostavijo, vendar v prisotnosti strokovne delavke in psihologinje na način, da se poskusno izvedejo trije takšni stiki po eno uro na teden. Sodišče druge stopnje pritrjuje presoji, da je s takšno odločitvijo sodišče v največji možni meri upoštevalo tudi mnenje 13 in 17 letnih hčer udeležencev.

  • 428.
    VSLJ Sklep Cst 200/2026
    23.7.2026
    STEČAJNO PRAVO
    VSLJ00096710
    ZFPPIPP člen 125, 125/1, 331, 344, 385.
    osebni stečaj - sklep o prodaji - ugovor dolžnika - pritožba stečajnega dolžnika zoper sklep o prodaji - pravica do pritožbe

    Ker prvi odstavek 125. člena ZFPPIPP praviloma dovoljuje pravico do pritožbe zoper sklep in ker je dolžnik stranka postopka osebnega stečaja, je njegov položaj na splošno (ne le glede pravice do pritožbe) podoben položaju osebno odgovornega družbenika v stečajnem postopku nad pravno osebo. Zapoved smiselne uporabe pravil iz oddelkov 5.1 do 5.10 ZFPPIPP, opredeljena v prvem odstavku 383. člena ZFPPIPP, zato napoti na (smiselno) uporabo drugega odstavka 349. člena iz pododdelka 5.8.3 ZFPPIPP, po katerem ima osebno odgovorni družbenik (med drugim) pravico do pritožbe proti sklepu o prodaji iz 331. člena ZFPPIPP (tako odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up 949/12 z dne 10. 10. 2013). Tako dolžnik v postopku osebnega stečaja ima pravico do pritožbe zoper sklep o prodaji iz 331. člena ZFPPIPP.

  • 429.
    VDSS Sodba Pdp 263/2026
    22.7.2026
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VDSS00096872
    ZSPJS člen 3, 32, 32/3. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 6, 6/4, 8, 8/1, 8/3, 17. KPJS člen 46. ZDR-1 člen 144, 144/3, 144/4. ZPP člen 2, 2/1. ZZZ-1 člen 47, 47/3. ZObr člen 98c, 98c/1, 98c/2. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 6, 6/2, 7, 7/1. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1, 200, 200/4, 226, 226/2, 358, 358/1, 358/1-5. Odvetniška tarifa tarifna številka 16, 16/1, 16/1-a, 16/1-b, 16/1-c.
    dodatek za pripravljenost - nadure - povračilo pravdnih stroškov - nadurno delo - čisti denarni zahtevek - napotitev na delo v tujini - plača javnega uslužbenca - dodatek za pripravljenost in premestljivost - zapadlost denarne terjatve - zakonske zamudne obresti

    Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo v sodni praksi že ustaljeno stališče, da je delavec upravičen do plačila za ure, ki presegajo zakonsko omejitev nadurnega dela, pri čemer je, kot že navedeno, v tem sporu bistveno, da je plačilo za delo v tujini določeno kot plačilo za povprečno mesečno delovno obveznost in dovoljeno (ne pa nedovoljeno) število nadur. Skladno s tretjim odstavkom 144. člena ZDR-1 lahko nadurno delo traja največ osem ur na teden, 20 ur na mesec in 170 ur na leto. Za nedovoljene nadure je tožnik upravičen do plačila.

  • 430.
    VSLJ Sklep II Cp 336/2026
    22.7.2026
    DEDNO PRAVO
    VSLJ00094759
    ZD člen 132. ZPP člen 325.
    dopolnilni sklep o dedovanju - prehod zapuščine na dediča - uvedba dedovanja - obseg zapuščine - učinek sklepa o dedovanju - ugotovitveni učinek - uveljavljanje pravic v pravdi - dopolnilni sklep

    Dediči postanejo s trenutkom zapustnikove smrti lastniki vsega njegovega premoženja, ne glede na to, ali se je v zapuščinskem postopku zanj vedelo ali ne, ali se je obravnavalo v celoti ali ne, in ne glede na to, ali je v celoti navedeno v sklepu o dedovanju.

    Pritožnik smiselno navaja, da se je priposestvovanje začelo šele po smrti zapustnice. To pa pomeni, da gre za pravico, ki jo je (domnevno) pridobil šele po smrti zapustnice, zato te pravice ne more uveljavljati v okviru zapuščinskega postopka, temveč jo bo moral uveljavljati v pravdi.

  • 431.
    VSMB Sklep I Ip 344/2026
    22.7.2026
    IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSMB00096717
    ZIZ člen 227, 229, 229/1. ZPP člen 189, 189/3, 189/4.
    izvršilni naslov - motenje posesti - litispendenca

    Ne glede na to, da sta upnika v zadevi I 356/2021 predlog za izvršbo vložila v zvezi z oviranjem dostopa in motenjem posesti s (ponovno) postavitvijo delta bloka, v obravnavani zadevi pa v zvezi s postavitvijo zapornice, je namreč dejstvo, da sta v okviru v zadevi I 356/2021 podanega zahtevka (pod točko 4 zahtevka, uveljavljanega v predlogu za izvršbo), uveljavljala tudi, da se je dolžnik dolžan vzdržati ravnanj, s katerimi bi v bodočnosti tudi na drug način kot s postavitvijo enakih ali podobnih ovir, kot je betonski delta blok, oviral dostop ter dovoz do zemljišč parc. št. 1028 in 1019/1 preko zemljišča parc. št. 1029/2, vse k.o. ..., in da se mu za primer kršitve te prepovedi določi kazen v višini 10.000,00 EUR, ki jo sodišče v primeru kršitve izterja po uradni dolžnosti in hkrati določi višjo kazen. Med ravnanja, zajeta pod opredelitvijo "drug način", spadajo vsa ravnanja, s katerimi bi dolžnik na kakršenkoli način oviral dostop ali dovoz do zadevnih zemljišč, vključno s postavitvijo zapornice, v zvezi s katero sta predlog za izvršbo upnika vložila v obravnavani zadevi. Zahtevek, ki sta ga upnika podala pod točko 4 predloga za izvršbo v zadevi I 356/2021, tako zajema tudi zahtevek, ki sta ga upnika podala pod točko 4 primarnega predloga za izvršbo v obravnavani zadevi.

    V zadevi I 106/202o je bila vzpostavitev prejšnjega stanja zapornice predlagana in dovoljena v zvezi s prvotno zapornico, ki je obstajala v času izdaje izvršilnega naslova, vložitve predloga za izvršbo in izdaje sklepa o izvršbi v zadevi I 106/2020 in ki je bila nato v času trajanja postopka I 106/2020 odstranjena, in ne v zvezi z prestavljeno zapornico, ki jo je dolžnik po odstranitvi prvotne zapornice nato (predelano) ponovno na drugem mestu na parc. št. 1029/2 postavil dne 18. 8. 2021 in v zvezi s katero sta upnika v predmetnem postopku vložila nov predlog za izvršbo. Prav iz razloga, ker zapornice, kot je obstajala v času izdaje izvršilnega naslova in izdaje sklepa o izvršbi v zadevi I 106/2020, ni več in ker je vzpostavitev prejšnjega stanja v zvezi s tisto zapornico posledično postala nemogoča ter je obveznost dolžnika v tej zvezi zato prenehala, je bil izvršilni postopek v zadevi I 106/2020 v delu, ki se nanaša na vzpostavitev prejšnjega stanja zapornice, s sklepom I 106/2020 z dne 12. 2. 2026 (ki ga je v tem delu s sklepom I Ip 343/2026 z dne 22. 7. 2026 potrdilo tudi Višje sodišče v Mariboru) tudi ustavljen. Ker se torej predlog za izvršbo v obravnavani zadevi nanaša na novo motenje, ki je bilo storjeno s postavitvijo (predelane) zapornice na drugem mestu, identiteta zahtevkov iz zadeve I 106/2020 in I 332/2021 ni podana, posledično pa tudi ni podana procesna ovira litispendence.

    Namen določbe prvega odstavka 229. člena ZIZ je omogočiti neposredno varstvo upniku v (novem) izvršilnem postopku na podlagi istega izvršilnega naslova, potem ko je obveznost dolžnika iz izvršilnega naslova, izdanega v postopku zaradi motenja posesti, prenehala, dolžnik pa je nato ponovno motil posest na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja. Prenehanje obveznosti iz izvršilnega naslova poleg načinov, ki so izrecno omenjeni v prvem odstavku 229. člena ZIZ (tj. s prostovoljno izpolnitvijo obveznosti s strani dolžnika oziroma z izvršitvijo obveznosti v okviru prisilne izvršbe), nastopi tudi v posledici nemožnosti izpolnitve. Dejstvo, da je dolžnikova obveznost vzpostavitve prejšnjega stanja zapornice, v zvezi s katero je bila izvršba dovoljena v zadevi I 106/2020, prenehala zaradi nemožnosti izpolnitve in ne zaradi prostovoljne izpolnitve obveznosti ali oprave izvršbe v postopku I 106/2020, tako samo po sebi ne utemeljuje zaključka, da pogoji iz 229. člena ZIZ niso izpolnjeni.

  • 432.
    VSMB Sklep VII Kp 15664/2017
    22.7.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSMB00097017
    Zakon o kazenskem postopku člen 25, 25/6, 93, 93/2, 93/3, 398, 398/1, 402, 402/1.
    stroški postopka - stroški kazenskega postopka - sklep zunajobravnavnega senata - pritožba zoper sklep zunajobravnavnega senata - nedovoljenost pritožbe

    Predmet pritožbenenega postopka ni pravilnost ali višina odmerjenih stroškov kazenskega postopka, temveč izključno pravilnost in zakonitost odločitve sodišča prve stopnje, da je obdolženčevo pravno sredstvo kot nedovoljeno zavrglo.

    ZKP ne predvideva nadaljnje pritožbe zoper sklep zunajobravnavnega senata, izdan ob odločanju o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje. Gre za odločitev, s katero je bilo odločeno o že vloženem rednem pravnem sredstvu, zato ponovna pritožba zoper tak sklep ni dovoljena.

  • 433.
    VSMB Sklep I Ip 345/2026
    22.7.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSMB00095856
    ZIZ člen 38, 38/5, 57, 57/1, 58, 58/1, 58/4, 225, 229. ZPP člen 165, 165/2. URS člen 22.
    motenje posesti - prenehanje kršitve - izvršilni naslov - nov predlog za izvršbo - stroški postopka

    V obravnavani zadevi sta upnika v predlogu za izvršbo kot edino kršitev izvršilnega naslova, na katero sta opirala predlog za izvršbo, zatrjevala ponovno postavitev predhodno (v okviru izvršilnega postopka I 106/2020 dne 11. 8. 2021) že odstranjenega betonskega bloka, in sicer dne 16. 8. 2021. Upnika sta pravno varstvo v zvezi s tovrstnim ponovnim motenjem posesti in oviranjem dostopa ter dovoza do zemljišč parc. št. 1028 in 1019/1 preko zemljišča parc. št. 1029/2 k.o. XX dosegla že z dovolitvijo izvršbe z opravo nadomestnega dejanja pod točkami I.1, I.2 in I.3 izreka sklepa o izvršbi na podlagi določbe 229. člena ZIZ v zvezi z 225. členom ZIZ, s čimer je zagotovljena popolna odprava kršitve. Za dodatno varstvo, ki ga je sodišče prve stopnje za primer vseh morebitnih kršitev prepovedi oviranja dostopa in dovoza do zadevnih parcel v bodoče dovolilo pod točko I.4 izreka sklepa o izvršbi, pa glede na okoliščine obravnavanega primera ob ustreznem upoštevanju določb ZIZ v izvršilnem naslovu ni podlage, na kar mora sodišče druge stopnje paziti tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ; drugi odstavek 55. člena ZIZ v zvezi z 2. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ). Če bo dolžnik ponovno kršil prepoved iz točke II.A izreka sklepa P 101/2019, bosta upnika izvršbo zaradi uveljavitve prenehanja kršitve te prepovedi na podlagi istega izvršilnega naslova lahko zahtevala z novim predlogom za izvršbo, s čimer jima bo zagotovljeno celovito varstvo pravic, ki zanju izvirajo iz izvršilnega naslova.

  • 434.
    VDSS Sodba Pdp 271/2026
    22.7.2026
    DELOVNO PRAVO
    VDSS00095812
    ZDR-1 člen 13, 13/1, 40, 40/1, 40/4, 41, 41/1. OZ člen 103.
    konkurenčna klavzula - plačilo pogodbene kazni - kršitev konkurenčne klavzule - denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule - pogodbena kazen - razlaga pogodbenega določila - enostranski odstop od klavzule

    Toženec z ustanovitvijo samostojnega podjetništva in z njegovim poslovanjem ni kršil konkurenčne klavzule. Drugih poslov razen tistih, pri katerih je sodeloval s tožnico, v relevantnem času veljavnosti konkurenčne klavzule ni bilo. Po obvestilu bi mu tožnica morala izplačevati nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule, česar ni storila. Tožnica je bila torej tista, ki ni izpolnila svoje obveznosti, kar je po pozivu k izpolnitvi obveznosti 2. 12. 2022 utemeljilo odstop od konkurenčne klavzule na podlagi 103. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Po odstopu od konkurenčne klavzule 19. 12. 2022 le-ta toženca ni več zavezovala, zaradi česar je nebistveno, ali bi s kasnejšim poslovanjem (v okviru 27. 12. 2022 ustanovljene družbe C. d. o. o.) prišlo do kršitev.

  • 435.
    VDSS Sodba Pdp 194/2026
    22.7.2026
    DELOVNO PRAVO
    VDSS00096417
    ZDR-1 člen 91, 91/3, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-8.
    stopnjevitost delovnopravnih sankcij - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - zloraba bolniškega staleža - pridobitna dejavnost - opravljanje pridobitnega dela - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - porušeno zaupanje

    Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da ugotovljeno ravnanje tožnice ne predstavlja opravljanja pridobitnega dela oziroma pridobitne dejavnosti v smislu 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Namen navedene zakonske določbe je zagotoviti, da delavec v času začasne zadržanosti od dela spoštuje omejitve, ki izhajajo iz bolniškega staleža, ter da tega časa ne izkorišča za opravljanje dejavnosti, ki je po svoji naravi primerljiva z delom oziroma je usmerjena v pridobivanje premoženjske ali druge koristi. Zato pri uporabi navedene določbe ni odločilno zgolj, ali je delavec za opravljeno delo prejel plačilo, temveč predvsem narava njegove aktivnosti in okoliščine, v katerih jo je opravljal.

    Pojem pridobitne dejavnosti je potrebno razlagati vsebinsko in ne zgolj formalno. Odločilno je, ali gre za opravljanje aktivnosti, ki je po svoji naravi delo oziroma predstavlja sodelovanje pri dejavnosti, katere namen je ustvarjanje prihodkov ali doseganje druge koristi. Zato odsotnost neposrednega plačila sama po sebi ne izključuje obstoja odpovednega razloga, če je delavec dejansko opravljal delo, ki sicer sodi v okvir pridobitne dejavnosti.

  • 436.
    VDSS Sodba Pdp 164/2026
    22.7.2026
    DELOVNO PRAVO
    VDSS00096141
    ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
    neupravičena odsotnost z dela - nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - čakanje na delo - vrnitev na delo - odpovedni rok

    Toženka ni dokazala, da bi tožnika kadarkoli po 9. 2. 2024 pozvala na delo ne pisno ne ustno. Tudi v pritožbi ni navedla, kdaj naj bi tožnika pozvala na delo. V pritožbi sicer zatrjuje, da so bili pozivi ustni, vendar iz predložene Viber komunikacije in izpisov klicev izhaja, da je bil tožnik tisti, ki je po 9. 2. 2024 prvi klical in pisal direktorju toženke, kar dodatno potrjuje njegove navedbe, da ni bil nikoli pozvan na delo, poleg dejstva, da je njegovo delo na projektu, ki je poteklo v spornem obdobju, v celoti prevzel B.B., kar pomeni, da dela za tožnika niti ni bilo.

  • 437.
    VSMB Sklep I Kp 44329/2025
    22.7.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSMB00094913
    KZ-1 člen 86, 86/4, 176, 176/3.
    alternativna izvršitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna

    Ker gre za zakonsko določeno omejitev, so pritožbeno izpostavljene osebne in socialne okoliščine obsojenca odvečne, saj na pravilno in zakonito prvostopenjsko odločitev ne morejo vplivati.

  • 438.
    VSLJ Sklep IV Cp 1299/2026
    22.7.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00094921
    DZ člen 161, 163, 163/2. ZNP-1 člen 100.
    začasna odredba - stiki otrok s starši - ogroženost otroka - stiki pod nadzorom - začasna odredba v družinskih zadevah

    Očetove nepripravljenosti, da uvidi svojo večletno težavo z uživanjem alkohola in predvsem pristopi k njeni odpravi oziroma vsaj zmanjšanju, niti stiki pod nadzorom CSD ne morejo nadomestiti. Ni namen takšnih in omejeno časovno obdobje trajajočih stikov preizkušati, ali se bo lahko oče tedaj vzdržal pitja alkohola in ustrezno ravnal z otroki, pač pa premostitvi začasnih ovir, glede katerih mora biti verjetno, da jih bo mogoče v tem času preseči. Po povedanem pa je očitno, da gre pri nasprotnem udeležencu za več let trajajoče težave, ki jih ne jemlje resno. teh prisotnost strokovnih delavcev ali tretje osebe ne bi mogla omiliti ali odpraviti.

  • 439.
    VDSS Sodba Pdp 203/2026
    22.7.2026
    DELOVNO PRAVO
    VDSS00095887
    ZDR-1 člen 36, 36/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-8, 172, 172/1.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - zloraba bolniškega staleža - kršitev navodil zdravnika - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - stopnjevitost delovnopravnih sankcij

    Sprejeta je bila ugotovitev, da je tožnik storil kršitev iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, vendar pa je bilo ob presoji vseh ostalih ugotovljenih okoliščin in interesov strank ocenjeno, da ne gre za primer, ko ne bi bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja med strankama do izteka odpovednega roka. Gre za upoštevanje načela stopnjevitosti sankcij, po katerem vsaka kršitev (četudi jo je zakonodajalec predvidel kot možen razlog za podajo izredne odpovedi) še ne utemeljuje najstrožje sankcije.

  • 440.
    VSMB Sklep II Kp 65942/2023
    22.7.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSMB00094911
    ZST-1 člen 1, 1/3, 34. ZKP člen 120, 120/2, 120/4.
    vročanje sodnih pisanj - plačilni nalog - poziv na plačilo - stroški kazenskega postopka - plačilo stroškov kazenskega postopka - oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov kazenskega postopka - vročitev poziva - vročitev zagovorniku - prepozen predlog za obročno plačilo sodne takse

    Sodišče prve stopnje je tako v zvezi z izvršitvijo pravnomočno naloženih stroškov kazenskega postopka obsojencu poslalo dopis s pozivom k plačilu stroškov kazenskega postopka in plačilni nalog (zavezancu in to je le obsojeni, ki ob nastanku taksne obveznosti ni plačal sodne takse, sodišče skladno z določbo 34. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1 pošlje plačilni nalog) za plačilo pravnomočno naložene sodne takse. Plačilni nalog je tako bil le administrativno-finančni nalog oziroma poziv k plačilu že nastale, pravnomočno odmerjene taksne obveznosti po ZST-1 in je služil kot opozorilo obdolžencu (taksnemu zavezancu) na njegovo že nastalo in pravnomočno odmerjeno obveznost. Da je omenjeni plačilni nalog bil po naravi zgolj poziv na plačilo sodne takse in ne sodna odločba, ki bi določala pravice in dolžnosti, pa nenazadnje kaže tudi dejstvo, da je plačilni nalog opredelil zgolj način izpolnitve taksne obveznosti in je ni odmeril. Vsebinsko enako velja za dopis - poziv k plačilu stroškov kazenskega postopka. Takšnih listin pa sodišče zagovorniku po pravnomočnosti sodbe ne pošilja saj te listine ne predstavljajo sodnih pisanj v smislu drugega odstavka 120. člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 120. člena ZKP in glede sodne takse tudi v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 (v skladu s to določbo se mora zagovorniku vročiti obtožni akt, sodba ali odločba, pri kateri bi tekel od vročitve rok za pritožbo in pritožba nasprotne stranke, ki bi se vroča na odgovor). Obe listini, torej dopis s pozivom k plačilu stroškov kazenskega postopka in plačilni nalog sta bila v predmetni zadevi namenjena le še izvršitvi pravnomočnih sodnih odločb in sta administrativno- tehnične narave.

  • <<
  • <
  • 22
  • od 50
  • >
  • >>