VARSTVO KONKURENCE - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS4002234
ZUS-1 člen 32. ZPomk-1 člen 15, 16. ZUP člen 43.
varstvo konkurence - priznanje položaja stranskega udeleženca - postopek pred Agencijo za varstvo konkurence - pravni interes - ekonomski interes - začasna odredba
Interes tožnic za ohranitev pogodbenega razmerja s ciljno družbo ne predstavlja pravnega interesa, ki se zahteva za priznanje statusa stranskega udeleženca. Zatrjevani interes po ohranitvi poslovnega sodelovanja namreč ni oprt na zakon ali drug predpis, temveč zgolj na medsebojno, obligacijsko-pravno pogodbeno razmerje. S tem pa zatrjevani interes ne more predstavljati relevantnega pravnega interesa, temveč le obliko ekonomskega interesa za ohranitev že vzpostavljenega pogodbenega razmerja s ciljno družbo, ki tožnicam zagotavlja odkup surovega mleka pod zanje (zatrjevano) ugodnimi oziroma realnimi pogoji odkupa.
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da izkazovanje zgolj dejanskega (ekonomskega) interesa, ni dovolj za priznanje položaja stranskega udeleženca v tujem postopku pred Agencijo, saj dejanskega interesa v upravnem postopku ni mogoče uveljavljati.
varstvo konkurence – presoja skladnosti koncentracije s pravili konkurence pred Uradom za varstvo konkurence - priznanje položaja stranke – obnova postopka – pravni interes za udeležbo v postopku
O tožbi, ki so jo tožnice vložile zoper sklep o zavrnitvi zahteve za udeležbo v postopku, je Vrhovno sodišče odločalo v postopku sodnega varstva. Tožbi je ugodilo, sklep o zavrnitvi zahteve za udeležbo je odpravilo in odločilo, da se tožnicam prizna položaj stranskih udeležencev v postopku presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence, ki ga vodi Urad. V tem postopku sodnega varstva, v katerem tožnice izpodbijajo sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP, gre za dejansko enako zahtevo, saj zasleduje isti cilj. Ker je bilo torej tožnicam s sodbo že ugodeno, je potrebno tožbo v tem postopku zavreči.
stranski udeleženec - pravni interes za udeležbo v postopku - postopke presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence - priznanje položaja stranke v postopku
Tožnice so uspele izkazati pravni interes za udeležbo v postopku z navedbami, da je njihova korist neposredna, saj so v trenutku izdaje izpodbijane odločbe bile in so še vedno imetnice delnic X, glede katerih je bilo tudi tožnicam prepovedano razpolaganje, saj pravica do razpolaganja z vrednostnimi papirji, v katero izpodbijana odločba neposredno posega, temelji na zakonu (Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih in Stvarnopravni zakonik) in osebna, saj so tožnice kot imetnice delnic X imetnice pravice razpolaganja oziroma naslovnice pravnega pravila iz 16. a člena ZNVP.
omejevanje konkurence - postopek ugotavljanja kršitev po ZPOmK-1 - priznanje položaja stranke – pravni interes za udeležbo v postopku – stranski udeleženec
Tožeča stranka je podala zahtevo za udeležbo v (tujem) postopku, torej zahtevo za priznanje položaja stranskega udeleženca. Stranski udeleženec je lahko samo tisti, ki varuje kakšno svojo pravico ali pravno korist v upravni zadevi, ki je predmet upravnega postopka. Obstajati mora torej določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne zadeve, to razmerje pa ureja materialni predpis, iz katerega izhaja, ali ima kdo kakšno pravico ali pravni interes v upravni zadevi, o kateri se odloča v upravnem postopku.
Tožeča stranka najprej navaja, da je prijavila domnevno zlorabo prevladujočega položaja podjetja, vendar po uveljavitvi ZPOmK-1 prijavitelj nima (več) položaja stranke v postopku pred uradom.
Pri zatrjevanem uveljavljanju škode gre za interes, ki ga ima tožeča stranka zaradi drugega (eventualnega, bodočega) postopka, v katerem bo uveljavljala odškodnino, ki pa jo lahko uveljavlja tudi brez odločbe urada (ta ni pogoj za uveljavljanje škode v pravdnem postopku, sodišče tako vprašanje rešuje kot predhodno vprašanje v skladu s 13. členom ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO KONKURENCE – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE
VS4002016
ZVK člen 10, 11. ZPP člen 286, 286/1, 339, 339/1, 347, 347/2, 347/3.
varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja na trgu – telefonija - zavrnitev dostopa do omrežja – dostop do internetnih vozlišč - obstoj tehničnih omejitev – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - reševanje pritožbe - obveznost opraviti glavno obravnavo pred sodiščem druge stopnje – navedba stranskega intervenienta – izrek odločbe Urada za varstvo konkurence – določitev časovnega obdobja kršitve v izreku odločbe
Obveznost določitve časovnega obdobja kršitve iz 10. in 11. člena ZVK v izreku odločbe ne izhaja iz določb v času odločanja Urada veljavnega ZVK niti iz določb tedaj veljavnega Zakona o upravnem postopku. V konkretni zadevi opredelitev časovnega obdobja kršitve ni takšnega pomena, da brez navedbe te okoliščine v izreku odločbe kršitvenega ravnanja ne bi bilo mogoče časovno določiti. Že sam opis kršitvenega ravnanja namreč omogoča določitev časovnega obdobja, ki se je upoštevalo pri določitvi relevantnega trga in pri presoji obstoja prevladujočega položaja podjetja na trgu.
VARSTVO KONKURENCE – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – UPRAVNI SPOR
VS4002015
ZUS-1 člen 16, 19. ZPOmK-1 člen 54.
varstvo konkurence - položaj stranke v postopku sodnega varstva – prizadeta oseba – nastanek neposredne škode
Položaj stranke se po prvem odstavku 19. člena ZUS-1 vedno priznava prizadeti osebi takrat, kadar bi ji odprava ali sprememba izpodbijanega upravnega akta povzročila neposredno škodo v smislu izgube pravice, ki ji je bila dana z izpodbijanim aktom. Poleg tega pa se ta položaj prizna tudi v primerih, ko predlagatelj izkaže nastanek neposredne škode. Prav z uporabo pojma neposredna škoda je namreč zakonodajalec očitno želel zožiti krog zainteresiranih oseb v postopku upravnega spora. Pri tem je treba upoštevati, da po obravnavani določbi status stranke uveljavlja prizadeta oseba, ki v upravnem sporu deluje na strani tožene stranke. Prav tožena stranka pa je v postopku sodnega varstva po ZUS-1 praviloma zastopnik javnega interesa, torej organ, ki pri svojem odločanju zasleduje (pretežno) javni interes. Iz navedenega logično sledi, da je treba pojem neposredne škode razlagati zožujoče in torej vanj vključiti le tisto škodo, ki izhaja neposredno iz odprave izpodbijanega akta.
TELEKOMUNIKACIJE - VARSTVO KONKURENCE - UPRAVNI SPOR
VS4002114
ZUS-1 člen 19. ZPOmk-1 člen 16.
telekomunikacije - udeleženci postopka - postopek sodnega varstva pred Uradom za varstvo konkurence - zahteva za priznanje položaja stranke
Pri obravnavi zahteve za priznanje položaja stranke v tem postopku sodnega varstva je bistveno, da predlagateljici v postopku pred Uradom Republike Slovenije za varstvo konkurence ni bil priznan status stranke udeleženke. Predlagateljica sama navaja, da zahteve za stransko udeležbo v roku 30 dni od relevantne objave sklepa niti ni podala, saj je pričakovala uvedbo postopka zaradi kršitve 102. člena PDEU zoper tožečo stranko pred Evropsko komisijo. S tem pa je predlagateljica izgubila procesno možnost priznanja statusa stranske udeleženke (že) v upravnem postopku pred toženo stranko, kar pa posledično vpliva tudi na njeno pravico do udeležbe v tem postopku (prvi odstavek 19. člena ZUS-1 v zvezi s šestim odstavkom 143. člena ZUP in tretjim odstavkom 16. člena ZPOmK-1).
varstvo konkurence - začasna odredba – denarna kazen – težko popravljiva škoda
Tožniku bo z izvršitvijo izpodbijanega sklepa nedvomno nastala škoda. Vendar pa ne gre za škodo, ki je ne bi bilo mogoče povrniti. Če bo s tožbo uspel, mu bo plačana denarna kazen v celoti povrnjena. Plačilo denarne kazni zato samo po sebi ni škoda, ki ustreza pojmu težko popravljive škode v smislu določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1.
upravni spor - stranka v upravnem sporu – priznanje položaja (statusa) stranke - oseba, ki bi ji bila odprava oziroma sprememba izpodbijanega upravnega akta v neposredno škodo
V postopku sodnega varstva tožeča stranka izpodbija sklep, s katerim je bila njena zahteva za udeležbo v postopku, ki ga vodi Urad zoper stranko, zavrnjena. Gre torej za procesni sklep – sklep o procesni pravici, to je o pravici položaja stranke v postopku sodnega varstva. Stranka, ki zahteva položaj stranke v tem postopku sodnega varstva, ne glede na odločitev sodišča v tem postopku, tudi če bo izpodbijani sklep tožene stranke odpravilo, s tem ne bo izgubila nobene materialnopravne pravice oziroma ji odločitev (tudi eventualna odprava ali sprememba izpodbijanega sklepa) ne bo v neposredno škodo.
ZUP člen 50, 50/1, 153, 153/1, 153/4. ZPomK-1 člen 55, 55/4.
sklep o nadaljevanju postopka - zavrženje tožbe - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - varstvo konkurence - 1 - postopek sodnega varstva po ZPomK - dopustnost tožbe po ZPomK - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka
Izpodbijani akt ni sklep o prekinitvi postopka v smislu četrtega odstavka 153. člena ZUP, temveč sklep o nadaljevanju postopka v smislu prvega odstavka 50. člena ZUP, ki pa pred tem ni bil prekinjen v skladu s prvim odstavkom 153. člena ZUP.
Zoper sklep o nadaljevanju postopka iz prvega odstavka 50. člena ZUP ni dovoljena pritožba, zato v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZPOmK-1 ni dovoljen niti postopek sodnega varstva zoper izpodbijani akt.
podjetje - ekonomska celota - pojem podjetja - merila za presojo obstoja ekonomske celote
Za presojo o tem, ali povezani družbi tvorita ekonomsko celoto, je po sodni praksi Sodišča Evropske Unije odločilno, ali hčerinska družba dejansko lahko svobodno odloča o svojem ravnanju na trgu. Pri tej presoji je treba upoštevati vse relevantne okoliščine, ki se nanašajo na poslovne, organizacijske in pravne povezave med družbami. Ker so te okoliščine od primera do primera različne, ni mogoče oblikovati izčrpnega seznama teh okoliščin. Prav tako ni mogoče abstraktno določiti zahtevane stopnje intenzivnosti posamezne od relevantnih okoliščin.
Da A. nima odločilnega vpliva v B., kaže tudi Pogodba o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju, iz katere izhaja, da se banki zavezujeta k usklajenemu delovanju na številnih področjih. To pomeni, da sta banki na teh področjih samostojni, sicer bi bila zaveza k usklajenemu delovanju brezpredmetna. Zato o obstoju ekonomske celote ni mogoče govoriti, če je usklajeno ravnanje na trgu posledica dogovora o tem, da bosta podjetji usklajeno delovali. Nasprotno stališče bi pomenilo, da je tudi kartel ekonomska celota. V tem smislu Pogodba o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju pomeni krovni dogovor o usklajenem ravnanju, medtem ko uvedba provizij za dvig gotovine na bančnih avtomatih drugih bank pomeni izvedbo tega dogovora.
Za uspešno obrambo ne zadostuje zgolj možnost izjave o procesnem gradivu, pač pa mora prizadeta stranka vedeti, v kakšni smeri naj bi bilo procesno gradivo uporabljeno, da lahko postavi tudi lastne trditve in ponudi zanje dokaze. Temu služi zgoraj navedena določba 24. člena ZPOmK-1, ki terja opis dejanja, ki je razlog za uvedbo postopka.
začasna odredba – težko popravljiva škoda – omejevanje konkurence - nadomestila za uporabo avtorskih glasbenih del – kriteriji za vplačila v promocijski sklad
ZVK člen 24, 24/2, 24/4, 25, 25/1. ZUS-1 člen 36, 36/1-4.
pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - pravna sredstva v postopku varstva konkurence - prepozna tožba
Upravni spor zoper izpodbijano odločbo Urada za varstvo konkurence je izključen na podlagi četrtega odstavka 24. člena ZVK. Predvideno pa je drugo pravno sredstvo, to je tožba v pravdnem postopku pred rednim sodiščem (prvi odstavek 25. člena ZVK).
ugotovitvena odločba o zlorabi prevladujočega položaja na trgu – sodno varstvo – pravna korist
Urad je izdal zgolj ugotovitveno odločbo o zlorabi prevladujočega položaja na trgu. Ker istočasno ni izdal odločbe, s katero bi prepovedal ravnanja iz 10. oziroma 11. člena ZVK, je sodišče prve stopnje tožeči stranki odreklo sodno varstvo. Vendar pa je bila odločba Urada izdana v upravnem postopku. To izhaja že iz narave Urada kot upravnega organa. Izhaja pa tudi iz določbe četrtega odstavka 24. člena ZVK, po kateri proti odločbam Urada nista bila mogoča pritožba niti upravni spor. Poleg tega pa je bila po izrecni določbi prvega odstavka 25. člena ZVK možna tožba v pravdnem postopku pri sodišču, kar pomeni, da je bila proti odločbam Urada podana sodna pristojnost. To nenazadnje izhaja iz v odločbi Urada danega pravnega pouka.
Po določbi prvega odstavka 25. člena ZVK je bilo sicer tožbo v pravdnem postopku pri sodišču mogoče vložiti le proti odločbam Urada po drugem (in tretjem) odstavku 24. člena ZVK, ne pa tudi proti odločbi Urada o ugotovitvi zlorabe prevladujočega položaja (po četrti alinei prvega odstavka 24. člena ZVK), ki je bila praviloma vsebovana v (s strani Urada naloženi) prepovedi spornih ravnanj. Ker pa je bila v obravnavani zadevi takšna odločba izdana, prizadetemu podjetju zgolj zaradi tega ni bilo mogoče odreči sodnega varstva. To še toliko manj, ker je v dopolnitvi tožbe pojasnilo pravno korist, ki jo je zasledovalo s tožbo na »razveljavitev odločbe Urada«. Navedlo je namreč, kako bi morebitno uspešno uveljavljanje tožbenega zahtevka pripomoglo k izboljšanju njegovega pravnega položaja.