ustavitev postopka – izostanek s poravnalnega naroka – pravilno vabljenje – opozorilo na posledice izostanka z naroka
Kljub temu, da sta se pravdni stranki na naroku 28. 3. 2011 odpovedali posebnemu pisnemu vabilu, bi ju moralo prvostopenjsko sodišče posebej opozoriti na posledice morebitnega izostanka s poravnalnega naroka, ki je bil razpisan za dan 6. 4. 2011, česar pa ni storilo, kar pomeni, da nista bili pravilno vabljeni.
Upnik (tožnik) mora verjetno izkazati konkretno ravnanje dolžnika (toženca), katerega posledica je onemogočanje ali precejšnja otežitev uveljavitve terjatve. Zgolj slabega finančnega stanja dolžnika oziroma njegove prezadolženosti še ni mogoče šteti za subjektivno nevarnost.
ZPP člen 356, 362, 362/1. ZZZDR člen 129a, 129a/2.
preživnina za otroka – otroški dodatek – porazdelitev preživninskega bremena – stroški za izobraževanje preživninskega zavezanca – dodelitev drugemu sodniku
Sodišče se mora opredeliti, kateri posamični letni in mesečni izdatki so potrebni za preživljanje otrok in so v skladu s sposobnostjo in (finančno) zmožnostjo preživninskih zavezancev.
Otroški dodatek se upošteva pri preživninskem bremenu zavezancev le v primerih, ko preživninski zavezanci nimajo dovolj lastnih finančnih sredstev za kritje osnovnih preživninskih potreb mld. otrok.
Stroški izobraževanja posameznega preživninskega zavezanca nimajo prednosti pred preživnino, ki jo je dolžan plačevati za otroke.
razmerje med starši in otroki – dolžnost preživljanja – otrokovo lastno delo – pridobljeni dohodki
Plačilo preživnine za otroka ni le zakonska dolžnost roditeljev, gre za moralno dolžnost roditelja, da prispeva k preživljanju otroka toliko finančnih sredstev, kolikor ima finančnih zmožnosti. Iz navedenega razloga tudi ni moč upoštevati dohodkov tožnice, saj bo tožencu kljub plačilu preživnine ostalo na razpolago dovolj finančnih sredstev za lastno preživljanje. V celoti se upoštevajo sredstva otroka pridobljena z lastnim delom v primerih, ko obstaja očitno nesorazmerje med prihodki preživninskega zavezanca in otroka ter bi zaradi visokih dohodkov otroka preživninski zahtevek otroka zasledoval druge cilje, kot pa zagotavljanje sredstev za lastno preživljanje.
zavarovanje dokazov – upravičen razlog za zavarovanje dokazov – bolezen priče
Zgolj dejstvo, da gre za onkološkega bolnika, ne utemeljuje bojazni, da se dokaz z zaslišanjem pozneje ne bo mogel izvesti. Iz zdravniških izvidov pa izhaja, da ni znakov za recidiv.
Ker vsakršnih vplivov s sosednje nepremičnine ni mogoče izključiti, sosedsko pravo ne šteje za protipravne vsake imisije, ampak imisije do določene mere tolerira. Zaradi gradnje 1,80 m visoke betonske ograje imisije obstajajo (okrnjeno je osončenje in razgled), presoditi pa je treba, ali gre za bistvene ali nebistvene imisije in če gre za bistvene imisije, ali so krajevno običajne.
ZIZ člen 13, 17, 55. ZMZPP člen 4, 94, 94/2, 108, 108/6, 109, 109/2. Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 20, 21, 22, 23, 23/1.
odločba, izdana v državi nečlanici EU – izvršitev tuje sodne odločbe – priznanje
Upnik, ki želi doseči izvršitev sodne odločbe, izdane v državi nečlanici EU, lahko začne postopek za priznanje te odločbe, lahko pa predlaga, da izvršilno sodišče odloči o priznanju te odločbe kot o predhodnem vprašanju, vendar z učinkom le za ta postopek.
ZPP člen 79, 79/1, 81, 81/2, 82, 82/1. ZSVar člen 49. ZZZDR člen 185, 211, 212, 223.
skrbnik za poseben primer – začasni zastopnik – izdatki za izvajanje skrbstvenih ukrepov – ustrezno pravno znanje
Ni ovire, da sodišče samo postavi skrbnika za poseben primer, niti ni ovire, da to ne bi bil center za socialno delo sam. Center za socialo delo se nalogi, ki mu jo je postavilo sodišče, ne more upreti.
ugriz psa – odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – deljena odgovornost – soprispevek oškodovanca – otrok kot oškodovanec – pravno relevantna škoda – višina zamudnih obresti
Tudi, če je ob škodnem dogodku poškodovan otrok, ki še ni voljno oziroma krivdno sposoben, je treba presoditi le, ali je otrokovo ravnanje sopovzročilo škodni dogodek in ni pomembna krivda njegovih staršev oziroma osebe, ki ji je bil otrok zaupan v varstvo, zaradi opustitve potrebne skrbi za otroka.
DRUŽINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073843
ZZZDR člen 12. ZD člen 10. ZPP člen 8.
dedna pravica – zunajzakonska skupnost – dalj časa trajajoča življenjska skupnost – pravni standard – dokazna ocena
Sodna praksa (še) ni jasno definirala obdobja, ki mora preteči, da določeno skupnost lahko štejemo za dalj časa trajajočo. Ob ugotovljeni in s strani toženke potrjeni (izraziti) pokojnikovi želji najti si življenjsko sopotnico ter glede na izkazan trden namen tožnice in pokojnika, da se poročita, je šlo v konkretnem primeru za nekakšno „predzakonsko“ skupnost (do zakonske zveze ni prišlo zaradi pokojnikove nenadne smrti), ki jo je kot tako videla tudi okolica. Izpričani in ugotovljeni skupni dopusti, bivanje, gospodinjstvo, medsebojna pomoč in skupna skrb za finance (v relativno kratkem obdobju) zato tudi pritožbeno sodišče utrjujejo v prepričanju, da je bilo razmerje med pokojnikom in tožnico zelo intenzivno in kot tako ustreza pravnemu standardu dalj časa trajajoče življenjske skupnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061182
ZPP člen 243. OZ člen 921.
izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo – dokazna vrednost – odmera invalidnosti – nezgodno zavarovanje – ocena skupne invalidnosti
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da je lahko izvedensko mnenje, ki ga je stranka pridobila pred pravdo, kot dokaz trditev stranke, ki se nanj sklicuje, le, če se obe stranki strinjata s tem, s čimer mu priznavata zahtevano dokazno vrednost. V nasprotnem je lahko pred pravdo izdelano mnenje zgolj del trditvenega gradiva stranke.
Za presojo utemeljenosti obravnavanega tožbenega zahtevka za plačilo zavarovalnine za trajno telesno prizadetost (invalidnost) je odločilna le ocena skupne invalidnosti in ne ocena stopnje invalidnosti glede na posamezne postavke iz Tabele.
izpraznitev in izročitev stanovanja – nezakonito zasedanje stanovanja – imetnik stanovanjske pravice – sklenitev najemne pogodbe – razlog za nesklenitev najemne pogodbe – zastaranje pravice zahtevati sklenitev najemne pogodbe – stanovanje v študentskem domu
Ni mogoče že in zgolj na podlagi ugotovitve, da je tožnica ponudila toženki sklenitev pogodbe v nasprotju z zakonom, zaključiti, da je razlog za nesklenitev najemne pogodbe na strani tožnice.
Toženka je bila kot imetnica stanovanjske pravice tista, ki je bila dolžna po poteku šestmesečnega roka zahtevati sklenitev ustrezne najemne pogodbe, tožnica kot lastnica pa takšne zahteve, če bi bila podana, ne bi smela odkloniti iz neutemeljenih razlogov. Neuveljavitev zahteve za sklenitev najemne pogodbe je tako okoliščina, ki sodi v sfero imetnika stanovanjske pravice, odklonitev sklenitve najemne pogodbe iz neutemeljenih razlogov pa gre v breme lastnika
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožena stranka je s tožnikom sklepala pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskega rizika poslovanja, ki ni zakonit razlog za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas je izjema in je dopuščena le v primerih, ki so sicer določeni v zakonu ali kolektivni pogodbi. Glede na navedeno in ob dejstvu, da razlogi, ki jih je navedla tožena stranka, dejansko vsebinsko niso obstajali, je bilo delovno razmerje tožnika po štirih pogodbah za določen čas sklenjeno nezakonito.
Bivšemu direktorju tožene stranke se je mandat iztekel, zato ne more veljavno zastopati tožene stranke. Posledično tudi ni imel zakonske podlage za izdajo pooblastila odvetniku za zastopanje tožene stranke v tem individualnem delovnem sporu, v kar je potrebno šteti tudi vložitev pritožbe zoper izpodbijano sodbo. Ker v konkretnem primeru pooblaščenec tožene stranke ni imel veljavnega pooblastila za vložitev pritožbe zoper izpodbijano sodbo, takšno pravdno dejanje pa kasneje s strani zastopnika tožene stranke ni bilo odobreno, jo je pritožbeno sodišče kor nedopustno zavrglo.
Stranski intervenient z vstopom v pravdo na strani druge tožnice v času, ko je sodišče prve stopnje že zaključilo z dokazovanjem, ni v ničemer doprinesel niti k razjasnitvi dejanskega stanja niti k hitrejšemu zaključku postopka, zato sam krije svoje stroške postopka (prvi odstavek 199. člena ZPP).
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv vzrok za zamudo – obnova postopka – zavrženje pritožbe – sprememba naslova – vročanje z nabitjem na oglasno desko
V času tožnikovega odpusta iz bolnišnice je še tekel petnajstdnevni pritožbeni rok za vložitev pritožbe zoper sklep, zato je imel tožnik še dovolj časa, da vloži ustrezno pravno sredstvo in izpodbija odločitev sodišča, tako da predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen. Tožnikov glavobol in splošna slabost pa tudi ne predstavljata opravičljivega razloga za zamudo roka.
Dejstvo, da je sodišče tožniku vročalo pisanja preko sodne deske, ne predstavlja utemeljenega obnovitvenega razloga po določilih 394. člena ZPP.
odpravnina – plačilo odpravnine – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
Skladno s tretjim odstavkom 88. člena ZDR se obveznost delodajalčeve ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo nanaša le na čas do podaje odpovedi oziroma na trenutek istočasnosti z njo. Nesprejem (le) take ponudbe povzroči izgubo delavčeve pravice do odpravnine po 109. členu ZDR.
oločba 190. člena OZ tožnika kot solastnika upravičuje do koristi, ki jo ima toženec s tem, da brezplačno, a brez takšnega dogovora oziroma brez dovoljenja, uporablja tudi njemu solastno, čeprav nerazdeljeno nepremičnino.
Tožnik kot solastnik ni dolžan brezplačno prepuščati (so)uporabe njemu solastne nepremičnine tretji osebi, četudi je njegov sin. Če v prikrajšanje ne privoli, ga ni dolžan trpeti. Ko jo sinu uporabo dopuščal, je šlo za prekarij, ki ga očitno ni več. Če
tožencu uporabo njunega solastnega dela brezplačno dopuščata ostali dve solastnici, to ne vpliva na pravico tožnika, da se s tem ne strinja in je zato upravičen do ustrezne odmene za uporabo stvari, torej določen delež tržne najemnine, ki ustreza njegovemu solastniškemu deležu.