izplačilo odpravnine – direktor – razrešitev s funkcije – bistvena kršitve določb postopka – pravnomočno razsojena stvar
Tožnik do vtoževane odpravnine, dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi za primer razrešitve s funkcije direktorja, ni upravičen, ker je s svojim protipravnim ravnanjem toženi stranki povzročil veliko materialno škodo, kar je po pogodbi o zaposlitvi razlog, ki pravico do odpravnine izključuje.
sklep o dedovanju – napotitev na pravdo – nadaljevanje zapuščinske obravnave
Na pravdo napoteni dedič ni izpolnil pogoja iz sklepa o napotitvi na pravdo, saj je bil napoten, da vloži tožbo zoper vse preostale zakonite dediče, tožbo pa je vložil le zoper eno dedinjo. Sodišče je zato utemeljeno štelo, da ni ravnal po napotitvenem sklepu in zapuščinsko obravnavo nadaljevalo in končalo ne glede na zahteve, glede katerih je sodišče dediča napotilo na pravdo.
Za presojo dobrovernosti pridobitelja, od katere je odvisen obseg njegove obrestne obveznosti, je odločilen trenutek pridobitve, ne pa trenutek odpadle podlage.
ZDR člen 47, 88, 88/3, 90, 90/3, 204, 204/3. ZPP člen 181, 274.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev – sorazmerni del odpravnine
Veljavna zakonodaja sodišču ne daje podlage, da bi presojalo ustreznost zaposlitve tožnice po pogodbi o zaposlitvi, ki je bila sklenjena na podlagi določbe 47. člena ZDR. Določba člena 90/3 ZDR omogoča presojo ustreznosti zaposlitve le v primeru, ko je delavcu podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga in obenem ponujena sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi v skladu z členom 88/3 ZDR. ZDR kot materialnopravni predpis tako ne daje podlage za vtoževanje ugotovitvenega zahtevka za ustreznost oziroma neustreznost ponujene zaposlitve.
Drugačna razporeditev delovnega časa (izmensko delo, delo ob sobotah) na presojo ustreznosti zaposlitve glede na kriterij delovnega časa ni odločilnega pomena.
ZZVZZ člen 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
bolniški stalež – poslabšanje zdravstvenega stanja
Pri tožnici po tem, ko ji je bil bolniški stalež, odprt zaradi pulmološkega stanja, zaključen dne 6. 10. 2009, dne 7. 10. 2009 ni prišlo do nenadnega in nepričakovanega poslabšanja pulmološkega stanja, zato je tožbeni zahtevek, da se ugotovi začasna nezmožnost za delo za dne 7. 10. 2009 zaradi poslabšanja pulmološkega stanja neutemeljen. Zaradi drugih zdravstvenih težav bi tožnici lahko bolniški stalež z dnem 7. 10. 2009 odprla osebna zdravnica.
oprostitev plačila sodne takse – nepopolna vloga – obrazec o premoženjskem stanju
Tožena stranka navedeni vlogi ni predložila izjave o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, temveč je vlogi priložena le prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči na predpisanem obrazcu (očitno gre za predložitev napačnega obrazca). Tožena stranka ugotovitve sodišča prve stopnje, da izjave o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu ni predložila, zgolj z navedbo, da je v vlogi z dne 15.5.2012 navedla, da je ta obrazec predložila, ni uspela izpodbiti.
Pritožbena navedba, da je tožeča stranka kršila davčne predpise, ravno potrjuje navedbo tožeče stranke, da je dobropis izdala le kot posledico preklicanih računov zaradi neplačil tožene stranke v izogib plačila davčnih obveznosti. Zatrjevana kršitev davčnih predpisov pa na samo obveznost tožene stranke za plačilo opravljenih storitev v tem pravdnem postopku nima nobenega vpliva.
ZIZ člen 1, 1/1, 17, 17/2, 17/2-3. ZOdv člen 65, 65/3. SPZ člen 199, 199/2. PZ člen 818, 818/1. ZDR člen 175, 175/3.
izvršilni naslov – odločba disciplinskega organa po ZOdv – sodna pristojnost za izvršbo
Za sodno izvršbo je potrebno izredno zakonsko določilo, ki daje posamezni odločbi lastnost izvršilnega naslova. Če izvršljiva listina ni hkrati tudi izvršilni naslov, samo dejstvo, da je pravnomočna in izvršljiva, na dovolitev sodne izvršbe ne more vplivati.
Ker ZOdv določa le izvršljivost odločbe disciplinskega organa, lastnosti izvršilnega naslova pa ji ne daje tudi noben drugi akt iz 17. člena ZIZ, ta ne more biti podlaga za sodno izvršbo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti – zagovor – pravica do zagovora
ZDR ne zahteva, da mora biti zagovor dan pred delodajalcem v ustni obliki. Bistveno je, da je tožena stranka tožnikoma dejansko omogočila, da se predhodno seznanita z očitkom kršitev in, da se tudi ustrezno zagovarjata. Tožnika sta pravico do zagovora izkoristila s tem ko sta se ga udeležila njuna pooblaščenca, ki nista predlagala preložitev zagovora in sta zoper določno opredeljen očitek predložila zagovor tožnikov v pisni obliki. Dolžnost delodajalca, da zagovor tožnikom omogoči v smislu drugega odstavka 83. člena ZDR, je bila s tem izpolnjena.
Tožnika nista (vestno) opravila delovne naloge, ki izhaja iz opisa njunega delovnega mesta (nista sporočila plana terminov terapij za prvo polletje), pri čemer je opuščanje in odklanjanje njunih delovnih nalog povzročilo motnje v delovnem procesu, kar je hujša kršitev obveznosti.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 člen 22. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2. ZPP člen 214, 214/5.
zdravljenje v tujini - porod v tujini - zasebno potovanje - načrtovan porod - splošno znana dejstva
Ker se je porod pri tožnici, ko je zaradi dopusta bivala v tujini (v Avstriji), že pričel in sta bila zdravljenje oziroma nujna medicinska pomoč pri spontano začetem porodu nujna in potrebna, pri tem pa ni šlo za načrtovan porod v tujini, ima pravico do povračila stroškov poroda.
Kljub ugotovljeni alkoholiziranost zavarovanec ne bi izgubil kritne pravice, če bi dokazal, da ni kriv za prometno nesrečo ali da njegova alkoholiziranost ni v vzročni zvezi z nastalo škodo; lahko pa tudi dokaže, da je k nezgodi prispeval tudi oškodovanec.
Pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine primera, vendar je trditveno in dokazno breme o premoženjskem in družinskem stanju na stranki sami.
Za taksno oprostitev ne zadošča že dejstvo o brezposelnosti prosilca.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe – ogrožanje dejavnosti
Upoštevaje, da je tožeča stranka tudi leto 2011 zaključila s čisto izgubo ter da ima še visoko preneseno izgubo, da njene kratkoročne obveznosti krepko presegajo dolgoročna sredstva ter da ne razpolaga z nobenimi denarnimi sredstvi, je zmotna odločitev prvostopnega sodišča o tožničinem neizpolnjevanju pogojev za oprostitev plačila sodne takse iz 11. člena ZST-1.
ZPIZ-1 člen 71, 91, 94, 163, 397, 397/3, 446. ZUP člen 113, 113/1.
nadomestilo za invalidnost – spremembe v stanju invalidnosti – nove pravice
Ker je pri tožniku, invalidu III. kategorije in uživalcu pravice do nadomestila za čas čakanja, prišlo do sprememb v stanju invalidnosti in s tem do poslabšanja invalidnosti (potrebne so dodatne omejitve pri delu), ima pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami in pravico do nadomestila za invalidnost, kljub temu da se kategorija invalidnosti ni spremenila in je še nadalje invalid III. kategorije.
ZZVZZ člen 15, 15/5, 58, 60. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 7.
odpis prispevkov
Ker toženec ne vodi evidence o tožnikovem dolgu iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje, temveč jo vodi davčni organ, niso izpolnjeni pogoji za odpis prispevkov zaradi neizterljivosti s strani toženca. Ker tožniku ni bila dodeljena denarna socialna pomoč, tudi ni pogojev, da bi mu toženec dolg odpisal zaradi socialne ogroženosti.
DRUŽINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073843
ZZZDR člen 12. ZD člen 10. ZPP člen 8.
dedna pravica – zunajzakonska skupnost – dalj časa trajajoča življenjska skupnost – pravni standard – dokazna ocena
Sodna praksa (še) ni jasno definirala obdobja, ki mora preteči, da določeno skupnost lahko štejemo za dalj časa trajajočo. Ob ugotovljeni in s strani toženke potrjeni (izraziti) pokojnikovi želji najti si življenjsko sopotnico ter glede na izkazan trden namen tožnice in pokojnika, da se poročita, je šlo v konkretnem primeru za nekakšno „predzakonsko“ skupnost (do zakonske zveze ni prišlo zaradi pokojnikove nenadne smrti), ki jo je kot tako videla tudi okolica. Izpričani in ugotovljeni skupni dopusti, bivanje, gospodinjstvo, medsebojna pomoč in skupna skrb za finance (v relativno kratkem obdobju) zato tudi pritožbeno sodišče utrjujejo v prepričanju, da je bilo razmerje med pokojnikom in tožnico zelo intenzivno in kot tako ustreza pravnemu standardu dalj časa trajajoče življenjske skupnosti.