Toženi stranki v zvezi z obravnavanim delovnim sporom niso nastali nobeni stroški, ki bi bili potrebni za pravdo, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da tožena stranka sama krije svoje pravdne stroške.
Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 69. Posebni tarifni del Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji zaradi realizacije Zakona o sistemu plač v javnem sektorju člen 6. Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči člen 3.
plačilo razlike plače – uvrstitev v višji plačni razred - zdravnik - uvrščanje na podlagi posebnih pogojev dela – PPD – urgentna služba – nujna medicinska pomoč
Tožena stranka nima organizirane službe nujne medicinske pomoči, zato tožnik v to službo ni in ne more biti vključen. Dodatek za posebne pogoje dela PPD2, ki med drugim velja za zdravnike, ki poleg dela v ambulanti opravljajo operativno delo v operacijski dvorani ali urgentno službo na terenu, se lahko uporabi neposredno na podlagi KPZZ, vendar le v primeru, da je takšna služba organizirana.
Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 60. ZSPJS člen 2.
plača - stimulacija
Tožnik - jahalni učitelj dela nastopanja v programih dresure ni opravljal poleg svojega rednega dela, ampak to delo sodi v opis del in nalog delovnega mesta jahalnega učitelja, zato ni upravičen do plačila stimulacije.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - zavrženje tožbe – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe
Tožnik je tožbo na ugotovitev obstoja delovnega razmerja (po prenehanju zaposlitve pri toženi stranki) vložil po izteku 30-dnevnega prekluzivnega roka (3. odstavek 204. člena ZDR), kar je prepozno, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
vrednost spornega predmeta – korigirna dolžnost sodišča – načelo venire contra factum proprium
Korigirna dolžnost sodišča glede vrednosti spornega predmeta se uresniči: zaradi enakega varstva pravic ali zaradi preprečitve zlorabe procesnih pravic.
oprostitev plačila sodne takse – nepopolna vloga – obrazec o premoženjskem stanju
Tožena stranka navedeni vlogi ni predložila izjave o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, temveč je vlogi priložena le prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči na predpisanem obrazcu (očitno gre za predložitev napačnega obrazca). Tožena stranka ugotovitve sodišča prve stopnje, da izjave o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu ni predložila, zgolj z navedbo, da je v vlogi z dne 15.5.2012 navedla, da je ta obrazec predložila, ni uspela izpodbiti.
pritožba - pooblastilo za zastopanje - zavrženje pritožbe
Določba o takojšnjem zavrženju vloge, ki ji ni predloženo pooblastilo (ne da bi pooblaščenca sodišče pozivalo na predložitev pooblastila), se upošteva le v primeru, ko pooblaščenec, ki je odvetnik, brez pooblastila vloži tožbo ali pravno sredstvo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055525
ZPP člen 212, 286. ZOR člen 270, 270/1, 273, 273/5, 274, 277, 313. OZ člen 247, 1060.
pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo – izpolnitev v širšem pomenu – prevzem nepremičnine – zakonske zamudne obresti – pravilo o vračunavanju – ultra alterum tantum
Glede na opisana pogodbena določila za odločitev o obveznosti plačila pogodbene kazni sam trenutek izročitve nepremičnine in s tem izpolnitve v ožjem pomenu ni pomemben. Odločilno je, kdaj je tožena stranka nepremičnino tožeči stranki izročila brez pomanjkljivosti in napak.
Pogodbeni termin „celotno plačilo kupnine“, kar je bil pogoj za izročitev nepremičnine, ne pomeni, da dolžnost plačila glavne obveznosti vsebuje tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti. Svojo obveznost je namreč tožeča stranka izpolnila s plačilom celotne glavnice – torej kupnine. Zakonske zamudne obresti pa predstavljajo stransko terjatev in so po svoji naravi objektivna posledica ter kazen za dolžnikovo zamudo s plačilom kupnine.
sklep o dedovanju – napotitev na pravdo – nadaljevanje zapuščinske obravnave
Na pravdo napoteni dedič ni izpolnil pogoja iz sklepa o napotitvi na pravdo, saj je bil napoten, da vloži tožbo zoper vse preostale zakonite dediče, tožbo pa je vložil le zoper eno dedinjo. Sodišče je zato utemeljeno štelo, da ni ravnal po napotitvenem sklepu in zapuščinsko obravnavo nadaljevalo in končalo ne glede na zahteve, glede katerih je sodišče dediča napotilo na pravdo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti – zagovor – pravica do zagovora
ZDR ne zahteva, da mora biti zagovor dan pred delodajalcem v ustni obliki. Bistveno je, da je tožena stranka tožnikoma dejansko omogočila, da se predhodno seznanita z očitkom kršitev in, da se tudi ustrezno zagovarjata. Tožnika sta pravico do zagovora izkoristila s tem ko sta se ga udeležila njuna pooblaščenca, ki nista predlagala preložitev zagovora in sta zoper določno opredeljen očitek predložila zagovor tožnikov v pisni obliki. Dolžnost delodajalca, da zagovor tožnikom omogoči v smislu drugega odstavka 83. člena ZDR, je bila s tem izpolnjena.
Tožnika nista (vestno) opravila delovne naloge, ki izhaja iz opisa njunega delovnega mesta (nista sporočila plana terminov terapij za prvo polletje), pri čemer je opuščanje in odklanjanje njunih delovnih nalog povzročilo motnje v delovnem procesu, kar je hujša kršitev obveznosti.
URS člen 25. ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-1, 143/2, 145, 145/2. Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja člen 17, 20.
pravica do pravnega sredstva - stroški postopka - obrazložitev sklepa o stroških - izdatki za hrambo odvzetih predmetov - hramba odvzetih predmetov
Smisel ustavnega zagotovila iz 25. člena Ustave ni le v tem, da zagotavlja posamezniku pravico do vložitve pravnega sredstva, temveč predvsem v tem, da lahko z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani in varuje svoje pravne interese.
S Pravilnikom je določena tarifa za plačilo za hrambo (1,5 točke na dan za vsakih 100 kg predmetov, če njihova skupna teža ne presega 5 ton) in manipulacijo (10 točk za vsakih 100 kg predmetov, če njihova skupna teža ne presega 5 ton) ter sestavo prevzemnega zapisnika in vpis v skupno evidenco (50 točk), s Tarifo pa so določeni dolžnost povrnitve stroškov izvršitelja in stalni znesek za obračun stroškov v vrednosti 20 točk ter vrednost točke.
Pri zaposlitvi tožnika je šlo za spremembo delodajalca po 73. členu ZDR. Toženec je namreč potem, ko je prenehal z dejavnostjo kot samostojni podjetnik, dejavnost in oba zaposlena delavca prenesel v d.o.o.. Tožniku je bila zato pravilno prisojena odpravnina, glede na trajanje delovnega razmerja tudi pri prejšnjem delodajalcu.
ZDR člen 47, 88, 88/3, 90, 90/3, 204, 204/3. ZPP člen 181, 274.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev – sorazmerni del odpravnine
Veljavna zakonodaja sodišču ne daje podlage, da bi presojalo ustreznost zaposlitve tožnice po pogodbi o zaposlitvi, ki je bila sklenjena na podlagi določbe 47. člena ZDR. Določba člena 90/3 ZDR omogoča presojo ustreznosti zaposlitve le v primeru, ko je delavcu podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga in obenem ponujena sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi v skladu z členom 88/3 ZDR. ZDR kot materialnopravni predpis tako ne daje podlage za vtoževanje ugotovitvenega zahtevka za ustreznost oziroma neustreznost ponujene zaposlitve.
Drugačna razporeditev delovnega časa (izmensko delo, delo ob sobotah) na presojo ustreznosti zaposlitve glede na kriterij delovnega časa ni odločilnega pomena.
Pritožbena navedba, da je tožeča stranka kršila davčne predpise, ravno potrjuje navedbo tožeče stranke, da je dobropis izdala le kot posledico preklicanih računov zaradi neplačil tožene stranke v izogib plačila davčnih obveznosti. Zatrjevana kršitev davčnih predpisov pa na samo obveznost tožene stranke za plačilo opravljenih storitev v tem pravdnem postopku nima nobenega vpliva.
nadurno delo - plačilo nadur - plačilo nadurnega dela - delo preko polnega delovnega časa - plačilo dela preko polnega delovnega časa – vodilni delavec – posebnosti urejanja delovnega časa
Stranki sta v skladu s 157. členom ZDR predvideli, da določb tega zakona zaradi narave tožničinega dela ne bo mogoče upoštevati in se izrecno dogovorili, da tožnica dela v neopredeljenem delovnem času, da nima pravice do plačila za delo preko polnega delovnega časa, v kolikor to delo ni odobreno s posebnim sklepom predsednika uprave. Tožnica je bila pri razporejanju delovnega časa samostojna. Tožnici dela preko polnega delovnega časa oziroma podaljšanega delovnika ni odredil delodajalec, sodelovanje pri projektnih skupinah, ki so se navezovale na delovni proces, je sodilo v opis del in nalog njenega delovnega mesta, tudi kot namestnice direktorja, zato do dodatnega plačila za ure, opravljene nad polnim delovnim časom, ni upravičena.
obstoj delovnega razmerja - ničnost pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - pogodba o zaposlitvi - navidezna pogodba - elementi delovnega razmerja
Tožeča stranka je vložila tožbo, v kateri je zahtevala ugotovitev ničnosti pogodbe o zaposlitvi. Zatrjuje, da gre le za navidezno pogodbo, ki ni sklenjena z namenom sklenitve delovnega razmerja, ki se kot tako dejansko tudi ni izvrševalo. Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da sporna pogodba o zaposlitvi ni nična, saj se ni opredelilo do tožbenih zatrjevanj, da je prokuristka s podpisom pogodbe o zaposlitvi zlorabila položaj, ker že več let ni delala pri toženi stranki.
Delovno razmerje med delavcem in delodajalcem obstoji, če so podani vsi elementi delovnega razmerja (4. člen ZDR). Sama podpisana pogodba o zaposlitvi, če se ne izvršuje, še ne zagotavlja obstoja delovnega razmerja.
ZPIZ-1 člen 392. ZPIZ člen 71. ZZZDR člen 13, 42, 64.
vdovska pokojnina – izvenzakonska skupnost
Ker tožnica in pokojni zavarovanec, po katerem tožnica uveljavlja pravico do vdovske pokojnine, nista živela v veljavni izvenzakonski skupnosti, saj je bil pokojni zavarovanec še v zakonski zvezi, poleg tega pa je izvenzakonska skupnost prenehala pred smrtjo zavarovanca, tožnica nima pravice do vdovske pokojnine.