začasna odredba – spor iz razmerij med starši in otroki – dokazovanje nevarnosti – težko nadomestljiva škoda – otrok – menjava vrtca
Izdajanja začasnih odredb v sporih iz razmerij med starši in otroki je specifično, saj je treba upoštevati, da gre za občutljivo področje, ki narekuje še tehtnejšo presojo. Izdaja začasne odredbe je potrebna le, kadar se ugotovijo okoliščine, iz katerih zaradi zagotovitve največje koristi otroka izhaja nujnost ukrepanja že tekom postopka.
Menjava vrtca pri običajni stopnji čustvovanja in samozavesti ne bi smela vplivati tako travmatično, da bi jo moralo sodišče z začasno odredbo preprečiti.
pozneje najdeno premoženje – oporočno dedovanje – rok za uveljavljanje neveljavnosti oporoke – nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – vrednost novo najdenega premoženja – vračunanje volila v dedni delež
Tudi novo najdeno premoženje je treba razdeliti na podlagi oporočnega dedovanja. Vendar je eden izmed dedičev po tem, ko je bilo najdeno to premoženje, uveljavljal nujni delež. Za ugotovitev, ali je bil njegov nujni delež (kljub prejetemu volilu) prikrajšan ali ne, bi bilo treba ugotoviti, ali gre za bistveno povečan obseg premoženja oziroma kakšna je vrednost podedovanega premoženja.
pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča - sklenitev prodajne pogodbe - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - zastaralni rok za vložitev tožbe na izstavitev zemljiškoknjižne listine
V prvem odstavku 22. člena ZKZ se predvideni 60-dnevni rok nanaša na vložitev vloge za odobritev pravnega posla na upravni enoti, medtem ko za uveljavljanje zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine veljajo »zgolj« z OZ predvideni zastaralni roki.
Pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča je sklenjena pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote.
prometna nesreča – povrnitev škode – vzročna zveza – trditvena podlaga – eventualna maksima – spor majhne vrednosti – materialno procesno vodstvo – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožnik brez svoje krivde ni mogel vedeti, da se bo v postopku kot odločilno izkazalo dejstvo, ali je bilo vozilo v času nesreče obremenjeno. Sodišče ga v okviru materialnega procesnega vodstva, ki je v sporih majhne vrednosti sicer omejeno, ne pa izključeno, ni pozvalo, naj se opredeli do tega, ali je bilo vozilo tedaj obremenjeno (150 kg pujs v prtljažniku). S tem, ko je navajanje tovrstnih dejstev šele ob ogledu kraja nesreče štelo kot prepozno, je kršilo tožnikovo pravico do izjave.
odškodnina zaradi nemožnosti upravljanja z denacionalizirano nepremičnino – izgubljena korist – izgubljeni dobiček - zavrnilna zamudna sodba – sklepčnost tožbe – nasprotje med trditvami in dokazi
Zavrnilno zamudno sodbo je mogoče izdati zgolj v primeru t. i. neodpravljive nesklepčnosti zahtevka. Zahtevek pa je takšen, če stranka glede na zatrjevani dejstveni substrat zadeve ne more doseči materialnopravne posledice, ki jo zasleduje s tožbenim petitom. Pogoji za izdajo zavrnilne zamudne sodbe zato niso podani v primeru, če tožbene trditve nasprotujejo vsebini predloženih dokazov. Takšno stanje tožbe zahteva nadaljevanje postopka in po opravljeni glavni obravnavi odločitev o tožbenem zahtevku s kontradiktorno sodbo.
Izgubljene koristi po 72. členu ZDen ni mogoče vzporejati z ekonomsko kategorijo izgubljenega dobička, saj je njena opredelitev širša, izgubljeni dobiček pa je lahko zgolj ena izmed oblik manifestacije takšne koristi. Tožeči stranki zato na podlagi 72. člena ZDen ni mogoče naprtiti materialnega trditvenega bremena tudi za morebitne stroške ali druge odbitke, za katere ni bila zavezana, ker denacionalizirane nepremičnine ni imela v posesti.
Toženec se je s poroštvenimi pogodbami napram tožnici zavezal kot porok in plačnik (solidarni porok), kar pomeni, da ima tožnica pravico izpolnitev nastale obveznosti uveljavljati bodisi od glavnega dolžnika ali od njega (ali pa od obeh skupaj).
vrednost spornega predmeta – prenizka vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – vrednost nepremičnine
Sodišče ima glede tožnikove navedbe spornega predmeta korekturno dolžnost, ki pa je omejena do faze obravnavanja glavne stvari. Korektura je torej možna tudi po predhodnem preizkusu tožbe in pred razpisom glavne obravnave; brez sodelovanja pravdnih strank. Pritožbeni očitek, da je sodišče brez predhodnega poziva strank samo označilo sporno vrednost, je zato neutemeljen.
nujna pot – načelo sorazmernosti – stroški postopka
Če bi določitev nujne poti onemogočala izvrševanje lastninske pravice nasprotnega udeleženca ali če bi v njegovo pravico znatno (to je nesorazmerno) posegala, potem načelo sorazmernosti terja, da se nujna pot ne ustanovi. Pri vprašanju, kdaj gre za nesorazmerno poseganje v pravico nasprotnega udeleženca, je odločilnega pomena tudi sam položaj gospodujoče nepremičnine ter možnost njene drugačne povezave z javno cesto.
odpoved dediščini – odpoved dediščini v korist sodediča – izjava v pritožbenem postopku
Pritožnica, ki se je šele v pritožbenem postopku odpovedala dediščini v korist svojega sodediča, ne more doseči spremembe izpodbijanega sklepa o dedovanju. Izjavo o tem, ali sprejemajo dediščino ali pa se ji odpovedujejo, namreč lahko prizadete osebe podajo pri sodišču le do konca postopka na prvi stopnji oziroma do izdaje sklepa o dedovanju. Izpodbijani sklep o dedovanju pa ni nobena ovira za pritožnico, da svoj dedni delež prepusti sodediču.
izobraževanje - vračilo stroški izobraževanja – pogodba o zaposlitvi za določen čas – sodniški pripravnik – pravica do svobodne izbire zaposlitve
Ker je bila obveznost toženca glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu, za čas trajanja pripravništva in za ustrezno delovno mesto, določena v pogodbi o zaposlitvi, toženec pa je po opravljenem državnem pravniškem izpitu sklenitev pogodbe o zaposlitvi zavrnil, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka bruto plač, prejetih v času pripravništva.
stroški – stroški in nagrada sodnega izvedenca – pravica do nagrade – mnenje izvedenca – oprava naloge – substanciranje pritožbenih navedb – pripombe na izdelano izvedensko mnenje
Izvedencu pripada pravica do nagrade tedaj, ko je s strani sodišča postavljena naloga opravljena.
Pritožbenih očitkov ni mogoče utemeljevati s sklicevanjem na navedbe v postopku pred sodiščem prve stopnje. V pritožbi je potrebno vselej substancirano navesti argumente, ki naj bi jo utemeljevali.
Vsebinske pripombe na izdelano izvedensko mnenje v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade in stroškov izvedencu niso pravno upoštevne. Tožnikovo nestrinjanje z izdelanim izvedenskim mnenjem ne odreka izvedencu pravice do plačila za opravljeno delo.
predlog za oprostitev plačila taks – osnovni znesek minimalnega dohodka – nepremičnina, v kateri predlagatelj živi – pravočasna dopolnitev predloga
Tožnica razen mesečne pokojnine v višini 88,92 EUR drugih dohodkov nima, kar pomeni, da ti ne presegajo dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka.
OZ člen 149, 150. ZDARS člen 3č, 3č/1, 3č/3, 3č/3-1. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 13, 14, 19.
Stvar je nevarna, če zaradi svojih lastnosti, položaja, načina in kraja uporabe pomeni nevarnost za nastanek škode. Nedvomno predstavlja nevarno stvar podstavek, ki ga lahko premaknejo mimo vozeča vozila na avtocesti in ki že po logiki stvari ne sme biti pritrjen na podlago, drugotožena stranka pa premikov mimo vozečih vozil sploh ne more preprečiti in nemudoma odpravljati posledic, saj bi to terjalo stalno prisotnost njenih delavcev na tem delu avtoceste, kar ni izvedljivo.
640. člen OZ določa, da se plačilo zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Trditveno in dokazno breme v zvezi z dokazovanjem višine znižanja plačila pa nosi tožena stranka, ki v zvezi s tem ni podala nobenih navedb, kot tudi ni v zvezi s tem predlagala nobenih dokazov. Zgolj ugotovitev, da ima posameznik pravico do znižanja plačila, namreč še ne zadostuje za zavrnitev tožbenega zahtevka v celoti, ampak je potrebno ugotoviti, do kakšnega znižanja je naročnik upravičen.
priposestvovanje služnosti – služnost v javno korist – razlastitev – nerazumljivost obrazložitve – protispisnost
Vtoževana služnost predstavlja poseg države kot nosilca javnega interesa(oziroma oseb, ki jim država poveri izvajanje tega interesa) v zasebno lastnino, zato za pridobitev take služnosti ni mogoče uporabiti splošnih pravil o možnih načinih pridobitve služnosti. Povedano pomeni, da priposestvovanje kot način omejitve lastninske pravice v javno korist, ni dopustno, saj bi pomenilo poseg v z ustavo zavarovano pravico do zasebne lastnine.
Z razveljavitvijo določb ZPUOOD je odpadla pravna podlaga za odločanje o odpustu obveznosti, podlage za odločitev o predlaganem zahtevku pa ni najti niti v nobenem drugem predpisu.