predlog za oprostitev plačila taks – osnovni znesek minimalnega dohodka – nepremičnina, v kateri predlagatelj živi – pravočasna dopolnitev predloga
Tožnica razen mesečne pokojnine v višini 88,92 EUR drugih dohodkov nima, kar pomeni, da ti ne presegajo dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka.
trditvena podlaga - izvedensko mnenje, ki ga predloži stranka – preizkus sklepčnosti
S strani stranke predloženo izvedensko mnenje lahko nadomesti le tisti del trditvene podlage, ki pomeni razkritje dejstev, za katera je potrebno strokovno znanje, ki ga sodišče nima. Ne more pa se tožeča stranka razbremeniti tistega dela trditvenega bremena, ki je odločilen za preizkus sklepčnosti tako, da se sklicuje le na predloženo izvedensko mnenje.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka ali naroka – ravnanje stranke - upravičen razlog
Upravičen razlog za zamudo je lahko le vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje. Vzrok bo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše slučaju, ki se ji je zgodil.
Na (predhodno) vprašanje, ali je bila tožnica lastnica stanovanja (tudi) v času, na katerega se nanašajo vtoževani računi, bo moralo sodišče prve stopnje odgovarjati samo.
vrnitev zaplenjenega premoženja po ZIKS – nepravdni postopek – stroški postopka
Sodišče o vrnitvi zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS odloča v nepravdnem postopku, za odločanje o stroških tega postopka pa je potrebno uporabiti 104. člen ZNP, ki določa, da trpi stroške postopka udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine.
Določbo 104. člena ZNP (da trpi stroške postopka udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine) je potrebno teleološko (po namenu) interpretirati tako, da trpi stroške postopka udeleženec (praviloma bo to nasprotni udeleženec), v čigar breme je določena odškodnina.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6. ZPP člen 286. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zloraba bolniškega staleža
S strokovnega stališča omejitev gibanja tožnika na kraj bivanja ni bila utemeljena, saj v psihiatričnem zdravljenju psihiatri vzpodbujajo kakršnokoli aktivacijo pacienta izven doma. Tožnik je le sledil navodilom psihiatra, naj se aktivira zunaj s pomočjo družinskih članov, pri čemer njegovo gibanje izven kraja ni bilo v nasprotju z režimom zdravljenja. Imel je že hudo depresijo, ki je imela kronični značaj, njegovo mišljenje je bilo togo in se je prepuščal spodbudam iz okolja, v določenem delu pa je deloval samorefleksno, prav tako v spornem obdobju ni bil sposoben opravljati pridobitne dejavnosti. Zaradi navedenega pritožbeno sodišče ocenjuje, da tožnik ni storil kršitve iz 6. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR.
zaščita pred vznemirjanjem lastninske pravice – negatorni zahtevek – dovoljenje za poseg v lastninsko pravico - pooblastilo – učinek pooblastila
Če se tožeča stranka trditvi o obstoju pooblastila za izdajo dovoljenja ne upre z navajanjem konkretnih okoliščin, ki omogočajo uporabo 72., 73. in 78. člena OZ, je treba ugotoviti, da dejanje pooblaščenca zavezuje pooblastitelja v razmerju do tretjih.
Obstoj dovoljenja tožeče stranke za poseg v njeno lastninsko pravico izključuje protipravnost takšnega ravnanja tožene stranke.
vrednost spornega predmeta – prenizka vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – vrednost nepremičnine
Sodišče ima glede tožnikove navedbe spornega predmeta korekturno dolžnost, ki pa je omejena do faze obravnavanja glavne stvari. Korektura je torej možna tudi po predhodnem preizkusu tožbe in pred razpisom glavne obravnave; brez sodelovanja pravdnih strank. Pritožbeni očitek, da je sodišče brez predhodnega poziva strank samo označilo sporno vrednost, je zato neutemeljen.
stroški – stroški in nagrada sodnega izvedenca – pravica do nagrade – mnenje izvedenca – oprava naloge – substanciranje pritožbenih navedb – pripombe na izdelano izvedensko mnenje
Izvedencu pripada pravica do nagrade tedaj, ko je s strani sodišča postavljena naloga opravljena.
Pritožbenih očitkov ni mogoče utemeljevati s sklicevanjem na navedbe v postopku pred sodiščem prve stopnje. V pritožbi je potrebno vselej substancirano navesti argumente, ki naj bi jo utemeljevali.
Vsebinske pripombe na izdelano izvedensko mnenje v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade in stroškov izvedencu niso pravno upoštevne. Tožnikovo nestrinjanje z izdelanim izvedenskim mnenjem ne odreka izvedencu pravice do plačila za opravljeno delo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0061191
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6.
stvarna pristojnost – avtorski spor – postopek zavarovanja – predlog za izdajo začasne odredbe
Če Okrožno sodišče v Ljubljani že obravnava spor iz avtorske pravice, je pristojno tudi za obravnavanje predloga za izdajo začasne odredbe v zvezi s tem zahtevkom.
ZASP člen 9, 9/1, 9/1-3, 59, 81, 146, 146/1, 146/1-1, 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-3, 151, 151/2, 151/3, 151/4. OZ člen 198.
dokazno breme - male pravice - obvezno kolektivno upravljanje - obvezno kolektivno upravljanje malih pravic - prisilna licenca - odpoved uveljavljanju materialni avtorski pravici - male pravice tujih avtorjev
Slovenska kolektivna organizacija daje uporabniku dovoljenje tako za uporabo tujega repertoarja kot za domača dela, avtor pa se zaradi uzakonjenega obveznega kolektivnega upravljanja malih avtorskih pravic ne more izogniti kolektivnemu upravljanju teh pravic niti v primeru, če se je odpovedal uveljavljanju materialnih avtorskih pravic.
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabniku.
oprostitev plačila sodnih taks – nepremično premoženje – stroški predlagatelja – zdravljenje v tujini
Pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je mogoče upoštevati tudi specifične večje stroške predlagatelja (in njegove družine) npr. zaradi zdravljenja v tujini, vendar le, če je to nujno, ker v Sloveniji ni na voljo ustreznega zdravljenja.
Med premoženje predlagatelja sodi tudi nepremično premoženje, saj ima tržno vrednost.
640. člen OZ določa, da se plačilo zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Trditveno in dokazno breme v zvezi z dokazovanjem višine znižanja plačila pa nosi tožena stranka, ki v zvezi s tem ni podala nobenih navedb, kot tudi ni v zvezi s tem predlagala nobenih dokazov. Zgolj ugotovitev, da ima posameznik pravico do znižanja plačila, namreč še ne zadostuje za zavrnitev tožbenega zahtevka v celoti, ampak je potrebno ugotoviti, do kakšnega znižanja je naročnik upravičen.
Z razveljavitvijo določb ZPUOOD je odpadla pravna podlaga za odločanje o odpustu obveznosti, podlage za odločitev o predlaganem zahtevku pa ni najti niti v nobenem drugem predpisu.
OZ člen 837. ZFPPIPP člen 244. 244/1, 245, 245/2, 383, 383/1. ZPP člen 101, 101/2, 137, 137/1, 339, 339/2, 339/2-8.
kontradiktornost postopka – ugovor zastaranja terjatve – posredniška pogodba – veljavnost pooblastila po začetku osebnega stečaja
Nepravilno je pritožbeno stališče prvega toženca, da bi moralo sodišče prve stopnje po zaključku stečajnega postopka vabila ponovno vročati njegovemu pooblaščencu, ki mu je, kot že obrazloženo, z začetkom dneva objave oklica o začetku stečajnega postopka pooblastilo prenehalo. Le-to ni ponovno „oživelo“ oziroma stopilo v veljavo z zaključkom stečajnega postopka, kot to zmotno meni prvi toženec, ampak bi moral slednji, v kolikor je želel, da ga tudi po zaključku stečajnega postopka zastopa (prejšnji) pooblaščenec, le-tega ponovno pooblastiti. Vročitev zadnjega vabila prvemu tožencu osebno je bila torej pravilna.
Ker je v skladu z 837. členom OZ plačilo posrednika odvisno prav od sklenitve pogodbe, je obsežnejša aktivnost druge toženke v tej „predpogodbeni“ fazi povsem razumljiva. Za opravila po sklenitvi kupoprodajne pogodbe (primopredaja, urejanje kredita), kamor sodi tudi oprava vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo, pa bi bil upoštevaje, da od njih plačilo posrednika po posredniški pogodbi ni več odvisno, tudi po presoji sodišča druge stopnje potreben še dodaten dogovor z drugo toženko poleg posredniške pogodbe, tožnika pa niti z njima sklenjene posredniške pogodbe po vsem zgoraj obrazloženem nista uspela dokazati.
Šesti odstavek 502. člena ZGD-1 namreč dovoljuje družbi, če ta ali družbeniki od izključenega družbenika zahtevajo plačilo odškodnine, da sme izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža zadržati do pravnomočnosti sodbe, s katero je odločeno o tem odškodninskem zahtevku, ne daje podlage za zaključek v smislu obstoja ugovornega razloga iz 6. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ.
pravočasnost ugovora – vložišče za zemljiškoknjižne zadeve
Nasprotna udeleženca sta bila s pravnim poukom v sklepu natančno poučena, v kakšni obliki je potrebno ugovor vložiti, katero je pristojno sodišče, pri katerem se vloži (pisen) ugovor in na kateri naslov (Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralno vložišče za zemljiškoknjižne zadeve, Miklošičeva 10, 1000 Ljubljana). Zaradi tega v obravnavanem primeru ni mogoče govoriti o njuni nevednosti oziroma očitni pomoti pri pošiljanju ugovora na nepravi naslov in v nepravilni obliki.
ZON v okviru oddelka 3.6 (Drugi ukrepi varstva naravnih vrednot) ureja več oblik varstva. Iz sistematične razlage tretjega odst. 86. člena(3), glede na zgoraj povzeta dejstva izhaja, da je bilo potrebno pridobiti soglasje upravne enote v zvezi z drugo alinejo 86. člena ZON (soglasje pridobitelja, podano v obliki ((pisne)) izjave, da soglaša z varstvenimi režimi in razvojnimi usmeritvami na zavarovanem območju) in da je kot sankcija za kršitev določena ničnost pravnega posla. Navkljub tako jasnim določilom, predvsem pa določitvi sankcije ničnosti (izbira zakonodajalca) pa sodišče druge stopnje meni, da se lahko tudi v takšnih primerih uporabijo splošna določila OZ, ki strogost te sankcije lahko omilijo, mednje pa sodi tudi določilo o konvalidaciji pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz 90. člena OZ.
Dne 14.4.2003, ko sta pogodbeni stranki dosegli soglasje volj o vseh bistvenih sestavinah pogodbe in ta konsenz izrazili v pisni obliki, je nastal omenjeni zavezovalni posel. Predmet posebnega postopka po ZKZ – odobritev pravnega posla – je tako omenjeni zavezovalni posel in presoja njegove (ne)skladnosti s posebnimi omejitvenimi določili po ZKZ je časovno vezana na trenutek sklenitve te pogodbe.