ZASP člen 9, 9/1, 9/1-3, 59, 81, 146, 146/1, 146/1-1, 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-3, 151, 151/2, 151/3, 151/4. OZ člen 198.
dokazno breme - male pravice - obvezno kolektivno upravljanje - obvezno kolektivno upravljanje malih pravic - prisilna licenca - odpoved uveljavljanju materialni avtorski pravici - male pravice tujih avtorjev
Slovenska kolektivna organizacija daje uporabniku dovoljenje tako za uporabo tujega repertoarja kot za domača dela, avtor pa se zaradi uzakonjenega obveznega kolektivnega upravljanja malih avtorskih pravic ne more izogniti kolektivnemu upravljanju teh pravic niti v primeru, če se je odpovedal uveljavljanju materialnih avtorskih pravic.
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabniku.
vrednost spornega predmeta – prenizka vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – vrednost nepremičnine
Sodišče ima glede tožnikove navedbe spornega predmeta korekturno dolžnost, ki pa je omejena do faze obravnavanja glavne stvari. Korektura je torej možna tudi po predhodnem preizkusu tožbe in pred razpisom glavne obravnave; brez sodelovanja pravdnih strank. Pritožbeni očitek, da je sodišče brez predhodnega poziva strank samo označilo sporno vrednost, je zato neutemeljen.
nujna pot – načelo sorazmernosti – stroški postopka
Če bi določitev nujne poti onemogočala izvrševanje lastninske pravice nasprotnega udeleženca ali če bi v njegovo pravico znatno (to je nesorazmerno) posegala, potem načelo sorazmernosti terja, da se nujna pot ne ustanovi. Pri vprašanju, kdaj gre za nesorazmerno poseganje v pravico nasprotnega udeleženca, je odločilnega pomena tudi sam položaj gospodujoče nepremičnine ter možnost njene drugačne povezave z javno cesto.
stroški in odmera nagrade izvedencu – izvedenina – pobuda za izvedbo dokazov – dokumentacija o mediacijskem postopku
Ravnanje izvedenca, ko je v mnenju pojasnil, na katera od zastavljenih vprašanj brez preizkusa ni mogel podati odgovora, je pravilno. Kadar izvedenec meni, da je treba ugotoviti določeno okoliščino, ker si brez njih ne more ustvariti mnenja, mora dati sodišču ustrezno pobudo, kateri dokazi naj se še izvedejo. Sodišče nato odloči, da bo dodatne dokaze izvedlo, ali ne.
Dokumentacija o mediacijskem postopku torej niti ne sme biti del pravdnega spisa in se pri odmeri nagrade izvedencu za študij spisa ne more upoštevati.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka ali naroka – ravnanje stranke - upravičen razlog
Upravičen razlog za zamudo je lahko le vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje. Vzrok bo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše slučaju, ki se ji je zgodil.
Na podlagi ugotovitve, da je bila površina pred kavarno spolzka in poledenela ter da ni bila postavljena opozorilna tabla, je sodišče pravilno zaključilo, da zavarovanec toženke ni ravnal z dolžno skrbnostjo, zaradi česar je podana njegova krivdna odškodninska odgovornost.
Če je zahtevek nedoločen, potem ni sposoben za obravnavo. Sodišče mora ravnati po 108. členu ZPP in ne sme presojati, ali bi bil zahtevek v vsakem primeru neutemeljen.
Obveznost mesečnega poročanja o uporabi fonogramov še ni zapadla, zato je sodišče toženi strani ne sme naložiti.
vrnitev zaplenjenega premoženja po ZIKS – nepravdni postopek – stroški postopka
Sodišče o vrnitvi zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS odloča v nepravdnem postopku, za odločanje o stroških tega postopka pa je potrebno uporabiti 104. člen ZNP, ki določa, da trpi stroške postopka udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine.
Določbo 104. člena ZNP (da trpi stroške postopka udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine) je potrebno teleološko (po namenu) interpretirati tako, da trpi stroške postopka udeleženec (praviloma bo to nasprotni udeleženec), v čigar breme je določena odškodnina.
regulacijska začasna odredba – nenadomestljiva škoda – motenje posesti
V primerih, ko je vsebina začasne odredbe enaka tožbenemu zahtevku, je izdaja ureditvene začasne odredbe mogoča le v nujnih in izjemoma upravičenih primerih, z restriktivnim tolmačenjem pojma "nenadomestljiva škoda" in ob tehtanju položaja obeh strank.
delitev stvari v solastnini – odložitev delitve – neprimeren čas delitve – razlog neprimernosti – upravičen interes
Zaznamba sklepa o izvršbi oziroma zapisnik o rubežu (dela) nepremičnine ni procesna ovira, ki bi preprečevala prenos lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet tega postopka.
Solastnik ima priznano neodtujljivo pravico do (sporazumne ali sodne) delitve stvari, ki jo lahko uveljavi kadarkoli, samo v neprimernem času ne.
odpoved dediščini – odpoved dediščini v korist sodediča – izjava v pritožbenem postopku
Pritožnica, ki se je šele v pritožbenem postopku odpovedala dediščini v korist svojega sodediča, ne more doseči spremembe izpodbijanega sklepa o dedovanju. Izjavo o tem, ali sprejemajo dediščino ali pa se ji odpovedujejo, namreč lahko prizadete osebe podajo pri sodišču le do konca postopka na prvi stopnji oziroma do izdaje sklepa o dedovanju. Izpodbijani sklep o dedovanju pa ni nobena ovira za pritožnico, da svoj dedni delež prepusti sodediču.
Sodišče izda začasno odredbo v postopku v zakonskih sporih na predlog stranke ali po uradni dolžnosti v zvezi z izvrševanjem stikov, če je začasna odredba nujno potrebna, da bo zagotovljena največja otrokova korist.
predlog za oprostitev plačila taks – osnovni znesek minimalnega dohodka – nepremičnina, v kateri predlagatelj živi – pravočasna dopolnitev predloga
Tožnica razen mesečne pokojnine v višini 88,92 EUR drugih dohodkov nima, kar pomeni, da ti ne presegajo dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka.
plačilo za delo – obveznost plačila – dokazna ocena – neupravičena pridobitev – neupravičena obogatitev iz naslova preveč izplačanih plač
Toženec (predsednik sindikata) ni imel pravne podlage za to, da je za nazaj odredil poračun plač na ta način, da je prejšnji bruto pomenil novi neto, zaradi česar je sodišče tožencu naložilo, da tožeči stranki (sindikatu) zaradi neupravičene pridobitve plača določeni znesek.
Tožnica tožbe ni umaknila zaradi izpolnitve zahtevka, ampak zaradi tega, ker se je želela izogniti stresu in zadevo zaključiti, zato mora toženi stranki povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
odškodninska odgovornost odvetnika - pogodba o naročilu - skrbno in strokovno zastopanje
Predmet obravnavanja v tej zadevi ni pravilnost odločitve okrožnega sodiščem v osnovni pravdi, temveč ali je odvetnica zastopala pred sodiščem strokovno in v skladu z naročilom.
prometna nesreča – povrnitev škode – vzročna zveza – trditvena podlaga – eventualna maksima – spor majhne vrednosti – materialno procesno vodstvo – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožnik brez svoje krivde ni mogel vedeti, da se bo v postopku kot odločilno izkazalo dejstvo, ali je bilo vozilo v času nesreče obremenjeno. Sodišče ga v okviru materialnega procesnega vodstva, ki je v sporih majhne vrednosti sicer omejeno, ne pa izključeno, ni pozvalo, naj se opredeli do tega, ali je bilo vozilo tedaj obremenjeno (150 kg pujs v prtljažniku). S tem, ko je navajanje tovrstnih dejstev šele ob ogledu kraja nesreče štelo kot prepozno, je kršilo tožnikovo pravico do izjave.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073838
OZ člen 131, 147, 147/1, 179. ZPP člen 8.
odgovornost delodajalca – odgovornost za delavca – zdravniška napaka – kršitev pojasnilne dolžnosti – vzročna zveza – prosta presoja dokazov – dokazovanje z izvedencem – višina denarne odškodnine – duševne bolečine zaradi skaženosti
Načelo proste presoje dokazov pomeni, da pravo ne predpisuje izbire dokaznih sredstev, s katerimi lahko stranka določeno dejstvo dokazuje. Izpovedb stranke zato nima apriori manjše dokazne vrednosti kot ostali dokazi.
Izpovedbo tožnice, da se ji je po krioterapiji stanje poslabšalo, potrjuje tudi mnenje izvedenke, ki ni izključila možnosti, da je poslabšanje tožničinega stanja lahko posledica tega posega. Zato je med poslabšanjem tožničinega stanja in protipravnim ravnanjem zdravnika podana vzročna zveza.
trditvena podlaga - izvedensko mnenje, ki ga predloži stranka – preizkus sklepčnosti
S strani stranke predloženo izvedensko mnenje lahko nadomesti le tisti del trditvene podlage, ki pomeni razkritje dejstev, za katera je potrebno strokovno znanje, ki ga sodišče nima. Ne more pa se tožeča stranka razbremeniti tistega dela trditvenega bremena, ki je odločilen za preizkus sklepčnosti tako, da se sklicuje le na predloženo izvedensko mnenje.