trditvena podlaga - izvedensko mnenje, ki ga predloži stranka – preizkus sklepčnosti
S strani stranke predloženo izvedensko mnenje lahko nadomesti le tisti del trditvene podlage, ki pomeni razkritje dejstev, za katera je potrebno strokovno znanje, ki ga sodišče nima. Ne more pa se tožeča stranka razbremeniti tistega dela trditvenega bremena, ki je odločilen za preizkus sklepčnosti tako, da se sklicuje le na predloženo izvedensko mnenje.
pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča - sklenitev prodajne pogodbe - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - zastaralni rok za vložitev tožbe na izstavitev zemljiškoknjižne listine
V prvem odstavku 22. člena ZKZ se predvideni 60-dnevni rok nanaša na vložitev vloge za odobritev pravnega posla na upravni enoti, medtem ko za uveljavljanje zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine veljajo »zgolj« z OZ predvideni zastaralni roki.
Pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča je sklenjena pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote.
ZDR člen 82, 83, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. SPZ člen 24.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – tatvina – prilastitveni namen
Tožnik je cevi z viličarjem prepeljal dvakrat mimo vratarnice, in sicer podnevi, mimo video nadzora, za katerega je vedel, da obstaja in jih prepeljal na drugo lokacijo v lasti tožene stranke, pri čemer je odšel s sodelavcem na malico, v tem času pa je nekdo tam odložil odpadne palete. Tožnik glede na dejansko stanje ni imel neposredne niti posredne posesti nad kovinskimi cevmi, ki so se nahajale tudi na območju tožene stranke, zato mu ni mogoče očitati prilastitvenega namena. Tožnik torej ni storil pogodbene kršitve z znaki kaznivega dejanja tatvine.
Tudi, če je šlo za kršitev prepeljanja cevi brez izrecnega naloga, ne more biti kršitev takšne narave, da bi tožena stranka tožniku lahko podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
vrnitev zaplenjenega premoženja po ZIKS – nepravdni postopek – stroški postopka
Sodišče o vrnitvi zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS odloča v nepravdnem postopku, za odločanje o stroških tega postopka pa je potrebno uporabiti 104. člen ZNP, ki določa, da trpi stroške postopka udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine.
Določbo 104. člena ZNP (da trpi stroške postopka udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine) je potrebno teleološko (po namenu) interpretirati tako, da trpi stroške postopka udeleženec (praviloma bo to nasprotni udeleženec), v čigar breme je določena odškodnina.
plačilo za delo – obveznost plačila – dokazna ocena – neupravičena pridobitev – neupravičena obogatitev iz naslova preveč izplačanih plač
Toženec (predsednik sindikata) ni imel pravne podlage za to, da je za nazaj odredil poračun plač na ta način, da je prejšnji bruto pomenil novi neto, zaradi česar je sodišče tožencu naložilo, da tožeči stranki (sindikatu) zaradi neupravičene pridobitve plača določeni znesek.
prometna nesreča – povrnitev škode – vzročna zveza – trditvena podlaga – eventualna maksima – spor majhne vrednosti – materialno procesno vodstvo – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožnik brez svoje krivde ni mogel vedeti, da se bo v postopku kot odločilno izkazalo dejstvo, ali je bilo vozilo v času nesreče obremenjeno. Sodišče ga v okviru materialnega procesnega vodstva, ki je v sporih majhne vrednosti sicer omejeno, ne pa izključeno, ni pozvalo, naj se opredeli do tega, ali je bilo vozilo tedaj obremenjeno (150 kg pujs v prtljažniku). S tem, ko je navajanje tovrstnih dejstev šele ob ogledu kraja nesreče štelo kot prepozno, je kršilo tožnikovo pravico do izjave.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka ali naroka – ravnanje stranke - upravičen razlog
Upravičen razlog za zamudo je lahko le vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje. Vzrok bo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše slučaju, ki se ji je zgodil.
Na podlagi ugotovitve, da je bila površina pred kavarno spolzka in poledenela ter da ni bila postavljena opozorilna tabla, je sodišče pravilno zaključilo, da zavarovanec toženke ni ravnal z dolžno skrbnostjo, zaradi česar je podana njegova krivdna odškodninska odgovornost.
Toženec se je s poroštvenimi pogodbami napram tožnici zavezal kot porok in plačnik (solidarni porok), kar pomeni, da ima tožnica pravico izpolnitev nastale obveznosti uveljavljati bodisi od glavnega dolžnika ali od njega (ali pa od obeh skupaj).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073838
OZ člen 131, 147, 147/1, 179. ZPP člen 8.
odgovornost delodajalca – odgovornost za delavca – zdravniška napaka – kršitev pojasnilne dolžnosti – vzročna zveza – prosta presoja dokazov – dokazovanje z izvedencem – višina denarne odškodnine – duševne bolečine zaradi skaženosti
Načelo proste presoje dokazov pomeni, da pravo ne predpisuje izbire dokaznih sredstev, s katerimi lahko stranka določeno dejstvo dokazuje. Izpovedb stranke zato nima apriori manjše dokazne vrednosti kot ostali dokazi.
Izpovedbo tožnice, da se ji je po krioterapiji stanje poslabšalo, potrjuje tudi mnenje izvedenke, ki ni izključila možnosti, da je poslabšanje tožničinega stanja lahko posledica tega posega. Zato je med poslabšanjem tožničinega stanja in protipravnim ravnanjem zdravnika podana vzročna zveza.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica – vsebina darilne pogodbe – prejem darila – oporočni dedič
Izjav nujnih dedinj na zapuščinski obravnavi ni mogoče šteti kot priznanj zatrjevanj oporočnih dedičev, da je šlo pri premoženju, ki je bilo predmet darilne pogodbe, za skupno premoženje pokojnega in njegove žene in da je zato šteti, da je pokojna zapustnikova hči prejela od zapustnika darilo v višini ½ predmeta darilne pogodbe.
oprostitev plačila sodnih taks – nepremično premoženje – stroški predlagatelja – zdravljenje v tujini
Pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je mogoče upoštevati tudi specifične večje stroške predlagatelja (in njegove družine) npr. zaradi zdravljenja v tujini, vendar le, če je to nujno, ker v Sloveniji ni na voljo ustreznega zdravljenja.
Med premoženje predlagatelja sodi tudi nepremično premoženje, saj ima tržno vrednost.
odpoved dediščini – odpoved dediščini v korist sodediča – izjava v pritožbenem postopku
Pritožnica, ki se je šele v pritožbenem postopku odpovedala dediščini v korist svojega sodediča, ne more doseči spremembe izpodbijanega sklepa o dedovanju. Izjavo o tem, ali sprejemajo dediščino ali pa se ji odpovedujejo, namreč lahko prizadete osebe podajo pri sodišču le do konca postopka na prvi stopnji oziroma do izdaje sklepa o dedovanju. Izpodbijani sklep o dedovanju pa ni nobena ovira za pritožnico, da svoj dedni delež prepusti sodediču.
nujna pot – načelo sorazmernosti – stroški postopka
Če bi določitev nujne poti onemogočala izvrševanje lastninske pravice nasprotnega udeleženca ali če bi v njegovo pravico znatno (to je nesorazmerno) posegala, potem načelo sorazmernosti terja, da se nujna pot ne ustanovi. Pri vprašanju, kdaj gre za nesorazmerno poseganje v pravico nasprotnega udeleženca, je odločilnega pomena tudi sam položaj gospodujoče nepremičnine ter možnost njene drugačne povezave z javno cesto.
regulacijska začasna odredba – nenadomestljiva škoda – motenje posesti
V primerih, ko je vsebina začasne odredbe enaka tožbenemu zahtevku, je izdaja ureditvene začasne odredbe mogoča le v nujnih in izjemoma upravičenih primerih, z restriktivnim tolmačenjem pojma "nenadomestljiva škoda" in ob tehtanju položaja obeh strank.
Sodišče izda začasno odredbo v postopku v zakonskih sporih na predlog stranke ali po uradni dolžnosti v zvezi z izvrševanjem stikov, če je začasna odredba nujno potrebna, da bo zagotovljena največja otrokova korist.
Če je zahtevek nedoločen, potem ni sposoben za obravnavo. Sodišče mora ravnati po 108. členu ZPP in ne sme presojati, ali bi bil zahtevek v vsakem primeru neutemeljen.
Obveznost mesečnega poročanja o uporabi fonogramov še ni zapadla, zato je sodišče toženi strani ne sme naložiti.
delitev stvari v solastnini – odložitev delitve – neprimeren čas delitve – razlog neprimernosti – upravičen interes
Zaznamba sklepa o izvršbi oziroma zapisnik o rubežu (dela) nepremičnine ni procesna ovira, ki bi preprečevala prenos lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet tega postopka.
Solastnik ima priznano neodtujljivo pravico do (sporazumne ali sodne) delitve stvari, ki jo lahko uveljavi kadarkoli, samo v neprimernem času ne.