Tožeča stranka ni uspela dokazati, da je za sklenitev pogodbe o upravljanju dalo soglasje toliko solastnikov, da bi njihovi deleži sestavljali več kot polovico vrednosti nepremičnine. Ni namreč mogoče šteti, da je tožeča stranka pogodbo o upravljanju sklenila tudi v lastnem imenu.
Ključ delitve stroškov mora biti razumen, konkreten in preverljiv, saj je le na ta način mogoče kondikcijskemu ali verzijskemu zahtevku ugoditi po višini, v nasprotnem primeru pa je odločitev po višini arbitrarna in nepreverljiva.
izločitveni zahtevek potomca – izločitev iz zapustnikovega premoženja – skupnost – znatnejša pomoč – obračun vlaganj in koristi – vrednotna metoda – zloraba procesnih pravic – protispisnost – trditveno in dokazno breme
Premoženje, ki ga upravičenci izločajo, ne sodi v zapuščino marveč gre za izločanje iz zapustnikovega premoženja
V pravdi po tožbi na podlagi 32. člena ZD sodišče odloča o bistvenih in znatnejših prispevkih tako zapustnika kot potomca v dvogeneracijsko skupnost. Obračuna takšne skupnosti se je treba lotiti na vrednoten način. Takšno izhodišče pa sodišča ne odvezuje dolžnosti, da se s pravo mero opre na objektivna (merljiva) dejstva.
IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061051
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 61/2. ZM člen 3. ZPP člen 227.
neobrazložen ugovor – menica – podpis na menici – nečitljiv podpis – ničnost menice
Zatrjevanje, da je menica nična, ker je podpis zgolj parafa, ni pa zapisan v celoti kot ime in priimek zakonitega zastopnika oziroma drugodolžnika, ne pomeni pravnorelevantnih trditev.
Menica, ki je opremljena s podpisi meničnih zavezancev, ni nična.
izvršilni naslov – spor o motenju posesti – posestni spor – petitorni spor – ustavitev izvršbe – namen posestnega varstva
Po pravnomočnosti odločitve zaradi motenja posesti stvarne služnosti, ki predstavlja izvršilni naslov v predmetnem postopku izvršbe, je bilo v petitornem sporu dokončno odločeno o vprašanju stvarne služnosti upnikov, s tem pa je odpadla potreba po posestnem varstvu, do katerega sta bila upravičena upnika na podlagi uspeha v motenjski pravdi. V primeru, ko je v petitornem sporu odločeno o pravici do posesti, je to mogoče uspešno uveljavljati v izvršilnem postopku, ki temelji na sklepu o motenju posesti.
Statistični podatki sami po sebi ne morejo vplivati na višino določene preživnine, saj le-to opredeljujejo le zgoraj navedene okoliščine: zmožnost staršev in potrebe mld. otroka.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0071930
ZZZDR člen 52, 52/1, 52/2. SPZ člen 72, 72/2. OZ člen 190, 198. ZNP člen 112. ZPP člen 274.
skupno premoženje – ureditev razmerja med skupnimi lastniki – pravica do souporabe nepremičnine – soglasje o uporabi – plačilo uporabnine – neupravičena obogatitev – pravni interes
Skupni lastnik ima pravico skupno nepremičnino (so)uporabljati, ni pa pravne podlage za odločitev, da je skupni lastnik, ki se je uporabi skupne stvari odrekel, od skupnega lastnika, ki z uporabo nadaljuje, upravičen zahtevati plačilo.
določitev odškodnine – pridobitev lastninske pravice – gradnja čez mejo nepremičnine – uporaba SPZ – nesklepčnost predloga
Določba 47. člena SPZ ureja enega od načinov pridobitve lastninske pravice na nepremičnini (ne določa vsebine že pridobljene pravice), zato za odločanje v pravnih razmerjih, nastalih pred letom 2003, ni uporabljiv.
Ker dejanska podlaga za določanje odškodnine iz predlagateljevih trditev ni razvidna, je predlog utemeljeno zavrnjen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067944
OZ člen 179, 182, 943, 943/1. ZPP člen 154, 286, 286/4.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – načelo individualizacije – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – tek zakonskih zamudnih obresti od zavarovalnine – škoda iz naslova stroškov zdravljenja – zapadlost – zamuda – stroški zdravljenja – umik tožbe – stroški – stroški postopka
Tožnik, ki je bil v času škodnega dogodka star 30 let, je v posledici škodnega dogodka utrpel prelom osnovnega členka palca desne roke s premikom, razpočno rano na bradi in manjše vreznine na desni podlakti in desni goleni. Iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin mu je bila prisojena odškodnina v višini približno 3,5 PMNP, iz naslova pretrpljenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa odškodnina v višini približno 4 PMNP.
Po utrjenem stališču sodne prakse se začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti praviloma upošteva v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
Tožniku zamudne obresti ne gredo od zapadlosti zahtevka, marveč od nastanka zamude. Toženka jw glede na prvi odstavek 943. člena OZ prišla v zamudo petnajsti dan po vložitvi zahtevka.
odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – kršitev cestnoprometnih predpisov – soprispevek – presoje sodišča v postopku o prekršku – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Presoja pravdnega sodišča glede (so)odgovornosti udeležencev prometne nezgode je lahko torej drugačna od presoje sodišča v postopku o prekršku. Ob tehtanju kršitve tožnice, to je, da se pred spremembo smeri ni prepričala, ali lahko to stori varno za druge udeležence v prometu, s kršitvijo, ki je očitana zavarovancu toženke, to je, da je prekoračil hitrost vožnje v naselju, se izkaže za ustrezno ocena sodišča prve stopnje glede tožničinega 50 % soprispevka k prometni nezgodi (škodnemu dogodku). Tožnica bi morala promet za sabo spremljati in se pri tem tudi tik pred zavijanjem v levo prepričati, da to lahko stori varno zase in za druge udeležence v prometu.
Pogoji za zaznambo spora so v določbi 79. člena ZZK-1 jasno zapisani, med njimi je tudi pogoj, da je tožba vložena proti imetniku vknjižene lastninske pravic.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067941
OZ člen 82, 190. ZOR člen 99. ZPP člen 7, 212.
pogodba o upravljanju – soseska kot funkcionalna celota – upravnik – kondikcija – kondikcijski zahtevek – verzija – verzijski zahtevek – ključ delitve stroškov
Tožeča stranka ni dokazala, da bi družba I., d. d. pogodbo o upravljanju sklenila tudi kot takratni solastnik. Pogodbo o upravljanju je družba I. d. d. sklepala zgolj za račun kupcev, na podlagi njihovih pooblastil in izjav.
Ključ delitve stroškov mora biti razumen, konkreten in preverljiv, saj je le na ta način mogoče kondikcijskemu ali verzijskemu zahtevku ugoditi po višini, v nasprotnem primeru pa je odločitev po višini arbitrarna in nepreverljiva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061190
OZ člen 83, 385, 435, 458, 459, 468, 478, 480, 639, 639/3. ZVPot člen 1, 1/4, 22, 22/5, 33, 41, 41/1. SPZ člen 66, 67, 105. ZPP člen 189, 189/3, 254. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj člen 26.
prodajna pogodba - jamčevanje za napake - stvarna napaka - običajne lastnosti - zahtevek za znižanje kupnine - zahtevek za odpravo napak - uporaba ZVPot - predplačilo - prevzem - ugovor litispendence - aktivna legitimacija
Tožnik lahko v primeru, ko je napaka odpravljiva, zahtevek za znižanje kupnine uveljavlja tudi tako, da kupnino zniža za stroške, ki so potrebni za odpravo napak.
Z uresničitvijo jamčevalnega zahtevka na znižanje kupnine, kupec drugih jamčevalnih zahtevkov v zvezi z isto napako nima več. Izjavo o uresničitvi te pravice pa mora kupec uveljavljati sodno (z ustreznim oblikovalnim tožbenim zahtevkom).
postopek prisilne likvidacije – razlogi za začetek likvidacijskega postopka – razlog za začetek stečajnega postopka – predujem za kritje stroškov
Razlog za začetek stečajnega postopka je insolventnost družbe, torej tak gospodarski (finančni in premoženjski položaj) družbe, zaradi katerih le-ta svojih obveznosti ne more pravočasno in v celoti poplačati. Razlogi za začetek postopka prisilne likvidacije pa so pravni in ne ekonomski, kot je to v primeru začetka stečajnega postopka. Likvidacijski postopek celo predpostavlja, da ima družba, nad katero se vodi postopek prisilne likvidacije, dovolj premoženja za poplačilo vseh njenih obveznosti, torej tudi za poplačilo stroškov izvedbe likvidacijskega postopka.
Teleološka razlaga določbe 421. člena ZFPPIPP pokaže upravičenost odsotnosti smiselne uporabe 233. člena ZFPPIPP v postopku prisilne likvidacije in zato ne gre niti za pravno praznino, niti za upravičenost razlage določb ZFPPIPP prvostopenjskega sodišča, ki je posledično svojo odločitev zmotno oprlo na določbe 233. člena ZFPPIPP.
DEDNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061199
OZ člen 535, 546, 551, 556, 564. ZPP člen 154, 154/1.
vrnitev darila v zapuščino – izročilna pogodba – pogodba o preužitku – odplačnost – obstoj nasprotnih dajatev ali storitev – namen pogodbenih strank – separatni stroški – odmera stroškov
Odločilno merilo za razlikovanje med izročilno pogodbo in pogodbo o preužitku je, ali ima pogodba pretežno odplačni, ali neodplačni značaj. Pri tem pa je bistven sam dogovor strank, in ne ocenjevanje vrednosti opravljenih dajatev ali storitev ene in druge pogodbene strani.
Vmesni ugotovitveni zahtevek ni več dopusten, saj prvo in drugo toženi stranki nista izkazali, da imata pravni interes, da se obstoj prejudicialnega pravnega razmerja ne reši le z učinkom v konkretni pravdi, ampak z učinkom pravnomočnosti, ker bo odločitev o obstoju prejudicialnega pravnega razmerja zavezovala tudi v vseh morebitnih kasnejših pravdah glede drugih zahtevkov iz tega razmerja.
Kršitve razpravnega načela tožnik ni uveljavljal na naroku za glavno obravnavo, čeprav bi jo lahko. Ker je bilo sodnikovo zapažanje vneseno v zapisnik o zaslišanju, je tožnik mogel pričakovati, da ga bo upošteval pri odločanju v zadevi, vendar temu na naroku ni nasprotoval.
OZ člen 179. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/1, 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-3.
nagrada izvedenca - pisna izdelava zelo zahtevnega izvedenskega mnenja - pisna izdelava manj zahtevnega izvedenskega mnenja - odškodnina za strah
Izvedenec je odgovoril „le“ na tri vprašanja, ki niso bila zahtevna, pri izdelavi izvedenskega mnenja ni uporabil nobenih posebnih metod ali postopkov, preučiti je moral zgolj pravdni spis s prilogami, ki ni obsežen, ter opraviti pregled tožnika. Zato je šlo za manj zahtevno izvedensko mnenje.
Zahtevek za plačilo odškodnine za strah je po ustaljeni sodni praksi utemeljen, če je bil strah intenziven in je trajal dalj časa. Če je bil intenziven strah kratkotrajen, pa je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075703
ZIZ člen 24, 24/3. ZPP člen 190, 190/2. OZ člen 419, 419/1.
sprememba upnika – izvršba na podlagi verodostojne listine – cesijska pogodba – obličnost – prehod terjatve – vstop v pravdo
Spremembe upnika na podlagi cesijske pogodbe, s katero je nova upnica izkazovala prehod terjatve, ki pa ne izpolnjuje zahtevane obličnosti in s tem formalnih pogojev za prenos terjatve po določbah ZIZ, ni mogoče dopustiti.
ZD člen 61, 66, 67, 72, 76. ZOR člen 103, 103/1. OZ člen 86, 86/1. ZN člen 43, 44, 46, 47, 87.
neveljavnost oporoke – rok za uveljavljanje neveljavnosti oporoke – oblika neveljavnosti – nična oporoka – izpodbojna oporoka – ugotovitveni zahtevek
Ko ima poslednja izjava volje tako težke napake v obliki, da je na prvi pogled jasno, da ne gre za oporoko (npr. ustna oporoka brez prič), je oporoka nična. Sicer je oporoka, katere videz ustreza eni od zakonsko določenih oblik, le da je obličnost vendarle kršena, izpodbojna.
Ker je bila zapustnica slepa, bi v poštev prišla le sodna oporoka oziroma oporoka, sklenjena pred notarjem. To pomeni, da bi morala biti oporoka v obliki notarskega zapisa oziroma da bi morala biti v njem povzeta. Sporna listina, ki naj bi bila oporoka, pa je bila le prejeta v hrambo pri notarju. Zato gre za neobstoječo (oziroma nično) oporoko in je utemeljen ugotovitveni (in ne oblikovalni) zahtevek.
Tožnik je upravičen do posestnega varstva ne glede na to, da mu je toženec z zamenjavo ključavnic poskušal preprečevati posest sporne nepremičnine. Bistveno je, da je tožnik tudi po prvi zamenjavi ključavnice nepremičnino še vedno uporabljal ter jo imel v izključni posesti. V sporu zaradi motenja posesti namreč ni odločilna mirna posest, temveč posest, ki jo je tožnik vsakokrat uspel ohraniti z dovoljeno samopomočjo, torej z blokado zamenjane ključavnice ter uporabo sporne nepremičnine, v katero je tožnik po blokadi ključavnice vstopal preko balkonskih vrat oziroma okna.