STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0071930
ZZZDR člen 52, 52/1, 52/2. SPZ člen 72, 72/2. OZ člen 190, 198. ZNP člen 112. ZPP člen 274.
skupno premoženje – ureditev razmerja med skupnimi lastniki – pravica do souporabe nepremičnine – soglasje o uporabi – plačilo uporabnine – neupravičena obogatitev – pravni interes
Skupni lastnik ima pravico skupno nepremičnino (so)uporabljati, ni pa pravne podlage za odločitev, da je skupni lastnik, ki se je uporabi skupne stvari odrekel, od skupnega lastnika, ki z uporabo nadaljuje, upravičen zahtevati plačilo.
zakoniti imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev – originaren način pridobitve – dobra vera – dobrovernost
Za presojo, ali je oseba, v korist katere je bil nematerializirani vrednostni papir vpisan v centralnem registru, v trenutku vpisa postala (in sicer na originaren način) zakonita imetnica vrednostnih papirjev, je odločilno, ali je bila ta oseba dobroverna v trenutku vpisa.
DEDNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061199
OZ člen 535, 546, 551, 556, 564. ZPP člen 154, 154/1.
vrnitev darila v zapuščino – izročilna pogodba – pogodba o preužitku – odplačnost – obstoj nasprotnih dajatev ali storitev – namen pogodbenih strank – separatni stroški – odmera stroškov
Odločilno merilo za razlikovanje med izročilno pogodbo in pogodbo o preužitku je, ali ima pogodba pretežno odplačni, ali neodplačni značaj. Pri tem pa je bistven sam dogovor strank, in ne ocenjevanje vrednosti opravljenih dajatev ali storitev ene in druge pogodbene strani.
služnost - priposestvovanje služnosti - služnostna pravica stanovanja - prekarij - ustni dogovor - sporazum o možnosti preklica - gospodarsko poslopje
Dogovor o brezplačni naklonitvi služnostne pravice stanovanja ni bil sklenjen v pisni obliki in izveden v zemljiški knjigi, zato služnostna pravica s pravnim poslom ni mogla nastati.
Kršitve razpravnega načela tožnik ni uveljavljal na naroku za glavno obravnavo, čeprav bi jo lahko. Ker je bilo sodnikovo zapažanje vneseno v zapisnik o zaslišanju, je tožnik mogel pričakovati, da ga bo upošteval pri odločanju v zadevi, vendar temu na naroku ni nasprotoval.
dedovanje – dodatno najdeno premoženje – premoženjske pravice – agrarne skupnosti – članstvo v agrarni skupnosti
Ker gre v konkretni zadevi pri dodatno najdenem premoženju za premoženjske pravice, ki so bile ob ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti vrnjene prejšnjim članom, med drugim tudi zapustniku, bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, ali je kateri izmed dedičev član agrarne skupnosti.
izločitveni zahtevek potomca – izločitev iz zapustnikovega premoženja – skupnost – znatnejša pomoč – obračun vlaganj in koristi – vrednotna metoda – zloraba procesnih pravic – protispisnost – trditveno in dokazno breme
Premoženje, ki ga upravičenci izločajo, ne sodi v zapuščino marveč gre za izločanje iz zapustnikovega premoženja
V pravdi po tožbi na podlagi 32. člena ZD sodišče odloča o bistvenih in znatnejših prispevkih tako zapustnika kot potomca v dvogeneracijsko skupnost. Obračuna takšne skupnosti se je treba lotiti na vrednoten način. Takšno izhodišče pa sodišča ne odvezuje dolžnosti, da se s pravo mero opre na objektivna (merljiva) dejstva.
Tožnik je upravičen do posestnega varstva ne glede na to, da mu je toženec z zamenjavo ključavnic poskušal preprečevati posest sporne nepremičnine. Bistveno je, da je tožnik tudi po prvi zamenjavi ključavnice nepremičnino še vedno uporabljal ter jo imel v izključni posesti. V sporu zaradi motenja posesti namreč ni odločilna mirna posest, temveč posest, ki jo je tožnik vsakokrat uspel ohraniti z dovoljeno samopomočjo, torej z blokado zamenjane ključavnice ter uporabo sporne nepremičnine, v katero je tožnik po blokadi ključavnice vstopal preko balkonskih vrat oziroma okna.
nujni delež – nujni dedič – obračunska vrednost zapuščine – vrednost darila – čista zapuščina
Podlaga za izračun nujnega deleža dediča je t.i. obračunska vrednost zapuščine. Tako se vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, ugotovi tako, da se popiše in oceni vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, od ugotovljene vrednosti pa se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in cenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb. Razlika je čista zapuščina. Vrednosti čiste zapuščine pa je treba prišteti vrednost daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061201
OZ člen 17. ZPP člen 14.
identično dejansko stanje – lahka telesna poškodba – pretep – strah – telesne bolečine – razžalitev – mnenje sodnega izvedenca iz kazenskega postopka
Razžalitev časti je mogoče opredeliti kot osebni občutek vrednosti. Vsak udarec v gostilniškem pretepu ne daje podlage za plačilo odškodnine iz naslova razžalitve.
glasbeni koncert – odgovornost organizatorja prireditve – krivdna odgovornost – soprispevek oškodovanca
Tožnica se je poškodovala na koncertu ''hardcore'' skupine, ki ga je organizirala tožena stranka. Zaradi gibanja publike v prvih vrstah jo je stisnilo ob rob odra. Tožena stranka bi morala zaradi pričakovanega načina obnašanja obiskovalcev tovrstnih koncertov poskrbeti za njihovo varnost, z zaščitno ograjo ali varnostniki, ki bi nadzirali gibanje publike.
S tem, ko je tožnica koncert spremljala iz prvih vrst (pod odrom), kjer poslušalci posebej intenzivno izražajo navdušenje, je tudi sama pripomogla h nastanku škode. Lahko bi izbrala drugo mesto, saj je kot odrasla oseba mogla oceniti, da je tveganje tam manjše.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0067950
ZTLR člen 29, 72. ZLPPO člen 6. ZLNDL člen 1. ZPP člen 163, 163/1, 163/2.
lastninska pravica – pravica uporabe – družbena lastnina – priposestvovanje – priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini
Tožnica, ki v postopku lastninskega preoblikovanja predmetnih nepremičnin ni imela v otvoritveni bilanci, v postopku njenega lastninskega preoblikovanja predmetnih nepremičnin ni mogla pridobiti v svojo last. Z zaključkom lastninskega preoblikovanja podjetij spor o obsegu družbenega premoženja in morebitno "naknadno" lastninjenje tega premoženja ni več mogoče.
Priposestvovanje se nanaša na lastninsko pravico, in ne pravico uporabe oziroma imetništvo pravice uporabe, zato bi tožnica sporne nepremičnine lahko priposestvovala le od pretvorbe pravice uporabe navedenih nepremičnin v lastninsko pravico.
ZTLR priposestvovanja stvari v družbeni lastnini ni dopuščal.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061190
OZ člen 83, 385, 435, 458, 459, 468, 478, 480, 639, 639/3. ZVPot člen 1, 1/4, 22, 22/5, 33, 41, 41/1. SPZ člen 66, 67, 105. ZPP člen 189, 189/3, 254. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj člen 26.
prodajna pogodba - jamčevanje za napake - stvarna napaka - običajne lastnosti - zahtevek za znižanje kupnine - zahtevek za odpravo napak - uporaba ZVPot - predplačilo - prevzem - ugovor litispendence - aktivna legitimacija
Tožnik lahko v primeru, ko je napaka odpravljiva, zahtevek za znižanje kupnine uveljavlja tudi tako, da kupnino zniža za stroške, ki so potrebni za odpravo napak.
Z uresničitvijo jamčevalnega zahtevka na znižanje kupnine, kupec drugih jamčevalnih zahtevkov v zvezi z isto napako nima več. Izjavo o uresničitvi te pravice pa mora kupec uveljavljati sodno (z ustreznim oblikovalnim tožbenim zahtevkom).
solastnina – etažna lastnina – lastništvo posameznega dela stavbe – vpis v zemljiško knjigo
Tožnik bo izposloval vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe, torej na svojem stanovanju, šele, ko bodo posamezni deli stavbe (v etažni lastnini), vpisani v zemljiški knjigi oziroma, ko bo pri spornih nepremičninah urejena etažna lastnina.
izvršilni naslov – spor o motenju posesti – posestni spor – petitorni spor – začasna odredba – začasna ovira v postopku izvršbe – potreba po posestnem varstvu
Izdana začasna odredba ne pomeni odpada podlage za vodenje izvršbe na podlagi sklepa sodišča iz posestnega spora, saj to ni nobeden od ugovornih razlogov, temveč gre zgolj za začasno oviro v postopku izvršbe. Na izdano začasno odredbo bi se dolžnica lahko uspešno sklicevala le v primeru izterjave izrečene denarne kazni za neizpolnitev obveznosti iz sklepa o izvršbi.
plačilo preko organizacije za plačilni promet – nakazilo banki – pogodba o vodenju transakcijskega računa – denar kot generična stvar – neupravičena pridobitev – obogatitev – prikrajšanje – premik premoženja – pasivna legitimacija – pobot
Tožnik (odvetnik) je zavarovalnici sporočil napačen transakcijski račun, zaradi česar je bila odškodnina nakazana tretjemu in ne odškodninskemu upravičencu (njegovi stranki). Do neutemeljenega premika premoženja je prišlo med tožnikom, ki je stranki odškodnino vseeno nakazal, ter tretjim, ne pa med tožnikom in banko, ki je svojo terjatev do tretjega pobotala z nakazilom. Banka zato ni pasivno legitimirana v sporu zaradi neupravičene obogatitve.
Banka je nakazilo dolžna izvesti, ne da preverja, ali se ime in priimek ter številka transakcijskega računa prejemnika nakazila ujemajo. To preverja le pri nalogodajalcu, ne pa pri prejemniku nakazila.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0067931
ZZZDR člen 59. ZD člen 22. ZOR 52, 52/2.
skupno premoženje – skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju – darilo – izpodbojnost pravnega posla – razpolaganje zakonca s stvarjo skupnega premoženja – soglasje zakonca – nujni delež – dedna pravica – življenjska skupnost
Po ustaljeni sodni praksi je pravni posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga s stvarjo skupnega premoženja, brez soglasja drugega zakonca, izpodbojen in ne ničen.
Zakonska zveza formalno sicer ni bila razvezana, je pa tožencem uspelo dokazati, da je njuna življenjska skupnost sporazumno trajno prenehala, v posledici česar tožnik nima dedne pravice po pokojni.
umik pritožbe – ustavitev postopka – domneva umika pritožbe – neprihod stranke na narok – sodba na podlagi stanja spisa – diskrecija sodišča
Ustavitev postopka bi lahko preprečilo sodišče samo, če bi ocenilo, da so podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa, tj., prvič, da je že bil opravljen narok, na katerem so se izvajali dokazi, in drugič, da je dejansko stanje že dovolj razčiščeno. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da pogoji niso podani in da take sodbe ne bo izdalo. Zoper odločitev sodišča, da takšne sodbe ne izda, ni pritožbe, kar pomeni, da je na tak način sodišču prve stopnje omogočena diskrecija o tem, ali tako sodbo izda ali ne.
predlog za začasno odredbo – izvajanje dokazov – verjetnost obstoja terjatve – izbrisna tožba – dokazni standard – razpravno načelo – vročanje
Ko odloča o predlogu za izdajo začasne odredbe, sodišče upošteva do trenutka odločanja v spis vložene dokaze, trditve strank o dejstvih in kakšne dokaze sta predlagali za njihovo dokazovanje ter z logičnim sklepanjem oceni, trditve katere od strank so verjetnejše. Dokaze pa v postopku za izdajo začasne odredbe sodišče izvaja le, ko glede na okoliščine konkretnega primera ne more presoditi trditve katere od strank so verjetnejše.
ZNVP člen 22. Uredba o nematerializiranih vrednostnih papirjih člen 15.
odškodninska odgovornost članice KDD – neskrbno ravnanje – preknjižba vrednostnih papirjev – nalog za preknjižbo – izročitev naloga za preknjižbo
Bistveno je, da članica Klirinško depotne družbe prejme nalog za preknjižbo vrednostnih papirjev, ki je ustrezno izpolnjen in s strani dotedanjega imetnika vrednostnih papirjev lastnoročno podpisan. Kdo ta nalog izroči članici KDD je irelevantno in je to lahko tudi novi pridobitelj vrednostnih papirjev. Pooblastilo dosedanjega imetnika vrednostnih papirjev za izročitev naloga za preknjižbo vrednostnih papirjev KDD, da preknjižbo izvršbi, v smislu četrtega odstavka 15. člena Uredbe pa je že izročitev izpolnjenega in podpisanega naloga članici KDD.