glasbeni koncert – odgovornost organizatorja prireditve – krivdna odgovornost – soprispevek oškodovanca
Tožnica se je poškodovala na koncertu ''hardcore'' skupine, ki ga je organizirala tožena stranka. Zaradi gibanja publike v prvih vrstah jo je stisnilo ob rob odra. Tožena stranka bi morala zaradi pričakovanega načina obnašanja obiskovalcev tovrstnih koncertov poskrbeti za njihovo varnost, z zaščitno ograjo ali varnostniki, ki bi nadzirali gibanje publike.
S tem, ko je tožnica koncert spremljala iz prvih vrst (pod odrom), kjer poslušalci posebej intenzivno izražajo navdušenje, je tudi sama pripomogla h nastanku škode. Lahko bi izbrala drugo mesto, saj je kot odrasla oseba mogla oceniti, da je tveganje tam manjše.
predlog za začasno odredbo – izvajanje dokazov – verjetnost obstoja terjatve – izbrisna tožba – dokazni standard – razpravno načelo – vročanje
Ko odloča o predlogu za izdajo začasne odredbe, sodišče upošteva do trenutka odločanja v spis vložene dokaze, trditve strank o dejstvih in kakšne dokaze sta predlagali za njihovo dokazovanje ter z logičnim sklepanjem oceni, trditve katere od strank so verjetnejše. Dokaze pa v postopku za izdajo začasne odredbe sodišče izvaja le, ko glede na okoliščine konkretnega primera ne more presoditi trditve katere od strank so verjetnejše.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061167
ZD člen 131, 145, 145/2. OZ člen 131, 729, 733, 733/2.
odškodninska odgovornost – razpolaganje z dediščino sodediča brez soglasja – hramba avtomobila – protipravnost ravnanja
Ker je tožnik na zapuščinski obravnavi oporekal veljavnosti oporoke (napoten je bil na pravdo zaradi neveljavnosti oporoke) in izročitve avtomobila ni zahteval („tiho“ je pristal, da ima toženka avtomobil v posesti), ni mogoče šteti, da „ji je bil avtomobil dan v hrambo“.
Protipravno je le tako ravnanje, katerega predvidljiva (čeprav ne nujno najbolj verjetna) posledica je nastanek škode.
vrnitev v prejšnje stanje – vročanje – nepravilno vročanje vabila – pritožbeni razlog – izostanek tožnika z naroka – upokojitev odvetnika – obstoj pooblastila
Sodišče prve stopnje bi v skladu s tretjim odstavkom 282. člena ZPP lahko štelo, da je tožnik umaknil tožbo le, če na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo ne bi prišla nobena stranka. Neudeležba (zgolj) tožeče stranke na naroku pa ne pomeni, da sodišče naroka ne more opraviti ter ob upoštevanju pravil o trditvenem in dokaznem bremenu odločiti o zahtevku.
Upokojitev odvetnika oziroma prenehanje statusa odvetnika v času pravdnega postopka samo po sebi še ne pomeni hkrati tudi prenehanja pooblastila.
Napak, ki jih je zagrešilo sodišče (nepravilno vročanje vabila na narok), se ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa je to lahko pritožbeni razlog.
plačilo preko organizacije za plačilni promet – nakazilo banki – pogodba o vodenju transakcijskega računa – denar kot generična stvar – neupravičena pridobitev – obogatitev – prikrajšanje – premik premoženja – pasivna legitimacija – pobot
Tožnik (odvetnik) je zavarovalnici sporočil napačen transakcijski račun, zaradi česar je bila odškodnina nakazana tretjemu in ne odškodninskemu upravičencu (njegovi stranki). Do neutemeljenega premika premoženja je prišlo med tožnikom, ki je stranki odškodnino vseeno nakazal, ter tretjim, ne pa med tožnikom in banko, ki je svojo terjatev do tretjega pobotala z nakazilom. Banka zato ni pasivno legitimirana v sporu zaradi neupravičene obogatitve.
Banka je nakazilo dolžna izvesti, ne da preverja, ali se ime in priimek ter številka transakcijskega računa prejemnika nakazila ujemajo. To preverja le pri nalogodajalcu, ne pa pri prejemniku nakazila.
Čeprav je bilo na dan sestave oporoke obstoječe fizično stanje oporočiteljice slabo in neozdravljivo, njeno psihično stanje ni bilo tako prizadeto, da ne bi razumela pomena svojega ravnanja oziroma ne bi bila sposobna za razsojanje.
Materialno pravo (prvi odstavek 61. člena ZD) narekuje postavitev oblikovalnega zahtevka, to je zahtevka za razveljavitev oporoke.
izločitveni zahtevek potomca – izločitev iz zapustnikovega premoženja – skupnost – znatnejša pomoč – obračun vlaganj in koristi – vrednotna metoda – zloraba procesnih pravic – protispisnost – trditveno in dokazno breme
Premoženje, ki ga upravičenci izločajo, ne sodi v zapuščino marveč gre za izločanje iz zapustnikovega premoženja
V pravdi po tožbi na podlagi 32. člena ZD sodišče odloča o bistvenih in znatnejših prispevkih tako zapustnika kot potomca v dvogeneracijsko skupnost. Obračuna takšne skupnosti se je treba lotiti na vrednoten način. Takšno izhodišče pa sodišča ne odvezuje dolžnosti, da se s pravo mero opre na objektivna (merljiva) dejstva.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0071930
ZZZDR člen 52, 52/1, 52/2. SPZ člen 72, 72/2. OZ člen 190, 198. ZNP člen 112. ZPP člen 274.
skupno premoženje – ureditev razmerja med skupnimi lastniki – pravica do souporabe nepremičnine – soglasje o uporabi – plačilo uporabnine – neupravičena obogatitev – pravni interes
Skupni lastnik ima pravico skupno nepremičnino (so)uporabljati, ni pa pravne podlage za odločitev, da je skupni lastnik, ki se je uporabi skupne stvari odrekel, od skupnega lastnika, ki z uporabo nadaljuje, upravičen zahtevati plačilo.
ZNVP člen 22. Uredba o nematerializiranih vrednostnih papirjih člen 15.
odškodninska odgovornost članice KDD – neskrbno ravnanje – preknjižba vrednostnih papirjev – nalog za preknjižbo – izročitev naloga za preknjižbo
Bistveno je, da članica Klirinško depotne družbe prejme nalog za preknjižbo vrednostnih papirjev, ki je ustrezno izpolnjen in s strani dotedanjega imetnika vrednostnih papirjev lastnoročno podpisan. Kdo ta nalog izroči članici KDD je irelevantno in je to lahko tudi novi pridobitelj vrednostnih papirjev. Pooblastilo dosedanjega imetnika vrednostnih papirjev za izročitev naloga za preknjižbo vrednostnih papirjev KDD, da preknjižbo izvršbi, v smislu četrtega odstavka 15. člena Uredbe pa je že izročitev izpolnjenega in podpisanega naloga članici KDD.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061201
OZ člen 17. ZPP člen 14.
identično dejansko stanje – lahka telesna poškodba – pretep – strah – telesne bolečine – razžalitev – mnenje sodnega izvedenca iz kazenskega postopka
Razžalitev časti je mogoče opredeliti kot osebni občutek vrednosti. Vsak udarec v gostilniškem pretepu ne daje podlage za plačilo odškodnine iz naslova razžalitve.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0067931
ZZZDR člen 59. ZD člen 22. ZOR 52, 52/2.
skupno premoženje – skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju – darilo – izpodbojnost pravnega posla – razpolaganje zakonca s stvarjo skupnega premoženja – soglasje zakonca – nujni delež – dedna pravica – življenjska skupnost
Po ustaljeni sodni praksi je pravni posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga s stvarjo skupnega premoženja, brez soglasja drugega zakonca, izpodbojen in ne ničen.
Zakonska zveza formalno sicer ni bila razvezana, je pa tožencem uspelo dokazati, da je njuna življenjska skupnost sporazumno trajno prenehala, v posledici česar tožnik nima dedne pravice po pokojni.
OZ člen 179. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/1, 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-3.
nagrada izvedenca - pisna izdelava zelo zahtevnega izvedenskega mnenja - pisna izdelava manj zahtevnega izvedenskega mnenja - odškodnina za strah
Izvedenec je odgovoril „le“ na tri vprašanja, ki niso bila zahtevna, pri izdelavi izvedenskega mnenja ni uporabil nobenih posebnih metod ali postopkov, preučiti je moral zgolj pravdni spis s prilogami, ki ni obsežen, ter opraviti pregled tožnika. Zato je šlo za manj zahtevno izvedensko mnenje.
Zahtevek za plačilo odškodnine za strah je po ustaljeni sodni praksi utemeljen, če je bil strah intenziven in je trajal dalj časa. Če je bil intenziven strah kratkotrajen, pa je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje.
dedovanje – dodatno najdeno premoženje – premoženjske pravice – agrarne skupnosti – članstvo v agrarni skupnosti
Ker gre v konkretni zadevi pri dodatno najdenem premoženju za premoženjske pravice, ki so bile ob ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti vrnjene prejšnjim članom, med drugim tudi zapustniku, bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, ali je kateri izmed dedičev član agrarne skupnosti.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067941
OZ člen 82, 190. ZOR člen 99. ZPP člen 7, 212.
pogodba o upravljanju – soseska kot funkcionalna celota – upravnik – kondikcija – kondikcijski zahtevek – verzija – verzijski zahtevek – ključ delitve stroškov
Tožeča stranka ni dokazala, da bi družba I., d. d. pogodbo o upravljanju sklenila tudi kot takratni solastnik. Pogodbo o upravljanju je družba I. d. d. sklepala zgolj za račun kupcev, na podlagi njihovih pooblastil in izjav.
Ključ delitve stroškov mora biti razumen, konkreten in preverljiv, saj je le na ta način mogoče kondikcijskemu ali verzijskemu zahtevku ugoditi po višini, v nasprotnem primeru pa je odločitev po višini arbitrarna in nepreverljiva.
negatorna tožba – prepoved vznemirjanja lastninske pravice – opustitev posegov v lastninsko pravico – trditveno in dokazno breme – pasivna legitimacija – sprememba tožbe – obrazloženost stroškovne odločitve
Negatorna tožba je utemeljena proti tistim poseganjem v lastninsko pravico tožnikov, ki so storjena protipravno, ker si je tisti, ki je vršil navedene posege, neupravičeno prilaščal stvarno ali obligacijsko pravico do takšnih posegov. V negatorni tožbi morajo tožniki dokazati, da je bila njihova lastninska pravica vznemirjena in da so jo vznemirili toženci, ni pa jim treba dokazovati protipravnosti poseganj, ki jih vznemirjajo. Tožena stranka je tista, ki mora dokazati, da njeno ravnanje ni protipravno oziroma da ima do ravnanj, ki vznemirjajo lastnika nepremičnine, pravico, ki jih na to pooblašča.
Pasivno legitimiran v negatorni pravdi je tudi tisti, ki je dal nalog za vznemirjanje ali pa tisti, v katerega korist je bilo vznemirjanje storjeno.
Sodna praksa pristaja na zadostnost obrazloženosti stroškovne odločitve, če je ta razvidna iz sodne odmere, razvidne na specificiranem stroškovniku.
Toženi stranki ni mogoče očitati, da bi pri izpolnjevanju svojih pogodbenih obveznosti ravnala v nasprotju s skrbnostjo, ki se (je) od nje zahteva(la), saj je uporabnike spletne banke, tudi tožnika, preden je prišlo do obravnavanega primera, večkrat opozorila in seznanila z možnostjo dodatnega varnostnega gesla, ki je nudilo dodatno zavarovanje sredstev na računih v primeru zlorabe identifikacijskih elementov. Z njim je tožena stranka omogočala dodatno zaščito, ki (bi) ob uporabi minimalizira(la) možnost zlorabe, do kakršne je prišlo v tožnikovem primeru.
Tožnik je upravičen do posestnega varstva ne glede na to, da mu je toženec z zamenjavo ključavnic poskušal preprečevati posest sporne nepremičnine. Bistveno je, da je tožnik tudi po prvi zamenjavi ključavnice nepremičnino še vedno uporabljal ter jo imel v izključni posesti. V sporu zaradi motenja posesti namreč ni odločilna mirna posest, temveč posest, ki jo je tožnik vsakokrat uspel ohraniti z dovoljeno samopomočjo, torej z blokado zamenjane ključavnice ter uporabo sporne nepremičnine, v katero je tožnik po blokadi ključavnice vstopal preko balkonskih vrat oziroma okna.
Ker odpoved dediščini ne more biti delna, sodišče delne odpovedi pritožnika ne bi smelo upoštevati, temveč bi moralo pri odločanju upoštevati kot da je pritožnik v celoti sprejel zapuščino.
služnost - priposestvovanje služnosti - služnostna pravica stanovanja - prekarij - ustni dogovor - sporazum o možnosti preklica - gospodarsko poslopje
Dogovor o brezplačni naklonitvi služnostne pravice stanovanja ni bil sklenjen v pisni obliki in izveden v zemljiški knjigi, zato služnostna pravica s pravnim poslom ni mogla nastati.