zakoniti imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev – originaren način pridobitve – dobra vera – dobrovernost
Za presojo, ali je oseba, v korist katere je bil nematerializirani vrednostni papir vpisan v centralnem registru, v trenutku vpisa postala (in sicer na originaren način) zakonita imetnica vrednostnih papirjev, je odločilno, ali je bila ta oseba dobroverna v trenutku vpisa.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0071930
ZZZDR člen 52, 52/1, 52/2. SPZ člen 72, 72/2. OZ člen 190, 198. ZNP člen 112. ZPP člen 274.
skupno premoženje – ureditev razmerja med skupnimi lastniki – pravica do souporabe nepremičnine – soglasje o uporabi – plačilo uporabnine – neupravičena obogatitev – pravni interes
Skupni lastnik ima pravico skupno nepremičnino (so)uporabljati, ni pa pravne podlage za odločitev, da je skupni lastnik, ki se je uporabi skupne stvari odrekel, od skupnega lastnika, ki z uporabo nadaljuje, upravičen zahtevati plačilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0070190
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 46.
spor majhne vrednosti - dovoljeno pritožbeni razlogi - izpodbijanje dokazne ocene - bistvena zmota
Pritožnica meni, da dejstvo, da se tožeča stranka na programu ni dodatno izobraževala, ni odločilno, temveč je bistveno, da sporni program že ob predstavitvi s strani sistemske inženirke tožene stranke, ko so že bili vneseni vsi podatki tožeče stranke, ni deloval tako kot bi moral. S tem posredno, s sklicevanjem na procesne kršitve, izraža tudi nezadovoljstvo z dokazno oceno sodišča prve stopnje. S slednjim pa v sporu majhne vrednosti ne more uspeti.
solastnina – etažna lastnina – lastništvo posameznega dela stavbe – vpis v zemljiško knjigo
Tožnik bo izposloval vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe, torej na svojem stanovanju, šele, ko bodo posamezni deli stavbe (v etažni lastnini), vpisani v zemljiški knjigi oziroma, ko bo pri spornih nepremičninah urejena etažna lastnina.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061167
ZD člen 131, 145, 145/2. OZ člen 131, 729, 733, 733/2.
odškodninska odgovornost – razpolaganje z dediščino sodediča brez soglasja – hramba avtomobila – protipravnost ravnanja
Ker je tožnik na zapuščinski obravnavi oporekal veljavnosti oporoke (napoten je bil na pravdo zaradi neveljavnosti oporoke) in izročitve avtomobila ni zahteval („tiho“ je pristal, da ima toženka avtomobil v posesti), ni mogoče šteti, da „ji je bil avtomobil dan v hrambo“.
Protipravno je le tako ravnanje, katerega predvidljiva (čeprav ne nujno najbolj verjetna) posledica je nastanek škode.
glasbeni koncert – odgovornost organizatorja prireditve – krivdna odgovornost – soprispevek oškodovanca
Tožnica se je poškodovala na koncertu ''hardcore'' skupine, ki ga je organizirala tožena stranka. Zaradi gibanja publike v prvih vrstah jo je stisnilo ob rob odra. Tožena stranka bi morala zaradi pričakovanega načina obnašanja obiskovalcev tovrstnih koncertov poskrbeti za njihovo varnost, z zaščitno ograjo ali varnostniki, ki bi nadzirali gibanje publike.
S tem, ko je tožnica koncert spremljala iz prvih vrst (pod odrom), kjer poslušalci posebej intenzivno izražajo navdušenje, je tudi sama pripomogla h nastanku škode. Lahko bi izbrala drugo mesto, saj je kot odrasla oseba mogla oceniti, da je tveganje tam manjše.
odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – kršitev cestnoprometnih predpisov – soprispevek – presoje sodišča v postopku o prekršku – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Presoja pravdnega sodišča glede (so)odgovornosti udeležencev prometne nezgode je lahko torej drugačna od presoje sodišča v postopku o prekršku. Ob tehtanju kršitve tožnice, to je, da se pred spremembo smeri ni prepričala, ali lahko to stori varno za druge udeležence v prometu, s kršitvijo, ki je očitana zavarovancu toženke, to je, da je prekoračil hitrost vožnje v naselju, se izkaže za ustrezno ocena sodišča prve stopnje glede tožničinega 50 % soprispevka k prometni nezgodi (škodnemu dogodku). Tožnica bi morala promet za sabo spremljati in se pri tem tudi tik pred zavijanjem v levo prepričati, da to lahko stori varno zase in za druge udeležence v prometu.
predlog za začasno odredbo – izvajanje dokazov – verjetnost obstoja terjatve – izbrisna tožba – dokazni standard – razpravno načelo – vročanje
Ko odloča o predlogu za izdajo začasne odredbe, sodišče upošteva do trenutka odločanja v spis vložene dokaze, trditve strank o dejstvih in kakšne dokaze sta predlagali za njihovo dokazovanje ter z logičnim sklepanjem oceni, trditve katere od strank so verjetnejše. Dokaze pa v postopku za izdajo začasne odredbe sodišče izvaja le, ko glede na okoliščine konkretnega primera ne more presoditi trditve katere od strank so verjetnejše.
Ker odpoved dediščini ne more biti delna, sodišče delne odpovedi pritožnika ne bi smelo upoštevati, temveč bi moralo pri odločanju upoštevati kot da je pritožnik v celoti sprejel zapuščino.
IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061051
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 61/2. ZM člen 3. ZPP člen 227.
neobrazložen ugovor – menica – podpis na menici – nečitljiv podpis – ničnost menice
Zatrjevanje, da je menica nična, ker je podpis zgolj parafa, ni pa zapisan v celoti kot ime in priimek zakonitega zastopnika oziroma drugodolžnika, ne pomeni pravnorelevantnih trditev.
Menica, ki je opremljena s podpisi meničnih zavezancev, ni nična.
ZNVP člen 22. Uredba o nematerializiranih vrednostnih papirjih člen 15.
odškodninska odgovornost članice KDD – neskrbno ravnanje – preknjižba vrednostnih papirjev – nalog za preknjižbo – izročitev naloga za preknjižbo
Bistveno je, da članica Klirinško depotne družbe prejme nalog za preknjižbo vrednostnih papirjev, ki je ustrezno izpolnjen in s strani dotedanjega imetnika vrednostnih papirjev lastnoročno podpisan. Kdo ta nalog izroči članici KDD je irelevantno in je to lahko tudi novi pridobitelj vrednostnih papirjev. Pooblastilo dosedanjega imetnika vrednostnih papirjev za izročitev naloga za preknjižbo vrednostnih papirjev KDD, da preknjižbo izvršbi, v smislu četrtega odstavka 15. člena Uredbe pa je že izročitev izpolnjenega in podpisanega naloga članici KDD.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061190
OZ člen 83, 385, 435, 458, 459, 468, 478, 480, 639, 639/3. ZVPot člen 1, 1/4, 22, 22/5, 33, 41, 41/1. SPZ člen 66, 67, 105. ZPP člen 189, 189/3, 254. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj člen 26.
prodajna pogodba - jamčevanje za napake - stvarna napaka - običajne lastnosti - zahtevek za znižanje kupnine - zahtevek za odpravo napak - uporaba ZVPot - predplačilo - prevzem - ugovor litispendence - aktivna legitimacija
Tožnik lahko v primeru, ko je napaka odpravljiva, zahtevek za znižanje kupnine uveljavlja tudi tako, da kupnino zniža za stroške, ki so potrebni za odpravo napak.
Z uresničitvijo jamčevalnega zahtevka na znižanje kupnine, kupec drugih jamčevalnih zahtevkov v zvezi z isto napako nima več. Izjavo o uresničitvi te pravice pa mora kupec uveljavljati sodno (z ustreznim oblikovalnim tožbenim zahtevkom).
plačilo preko organizacije za plačilni promet – nakazilo banki – pogodba o vodenju transakcijskega računa – denar kot generična stvar – neupravičena pridobitev – obogatitev – prikrajšanje – premik premoženja – pasivna legitimacija – pobot
Tožnik (odvetnik) je zavarovalnici sporočil napačen transakcijski račun, zaradi česar je bila odškodnina nakazana tretjemu in ne odškodninskemu upravičencu (njegovi stranki). Do neutemeljenega premika premoženja je prišlo med tožnikom, ki je stranki odškodnino vseeno nakazal, ter tretjim, ne pa med tožnikom in banko, ki je svojo terjatev do tretjega pobotala z nakazilom. Banka zato ni pasivno legitimirana v sporu zaradi neupravičene obogatitve.
Banka je nakazilo dolžna izvesti, ne da preverja, ali se ime in priimek ter številka transakcijskega računa prejemnika nakazila ujemajo. To preverja le pri nalogodajalcu, ne pa pri prejemniku nakazila.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075703
ZIZ člen 24, 24/3. ZPP člen 190, 190/2. OZ člen 419, 419/1.
sprememba upnika – izvršba na podlagi verodostojne listine – cesijska pogodba – obličnost – prehod terjatve – vstop v pravdo
Spremembe upnika na podlagi cesijske pogodbe, s katero je nova upnica izkazovala prehod terjatve, ki pa ne izpolnjuje zahtevane obličnosti in s tem formalnih pogojev za prenos terjatve po določbah ZIZ, ni mogoče dopustiti.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – neskrbnost odvetnika
Krivda odvetnika je neposredno izenačena s krivdo stranke, zaradi česar mora slednja trpeti posledice zamude, četudi je ni zakrivila sama, temveč njen odvetnik.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067941
OZ člen 82, 190. ZOR člen 99. ZPP člen 7, 212.
pogodba o upravljanju – soseska kot funkcionalna celota – upravnik – kondikcija – kondikcijski zahtevek – verzija – verzijski zahtevek – ključ delitve stroškov
Tožeča stranka ni dokazala, da bi družba I., d. d. pogodbo o upravljanju sklenila tudi kot takratni solastnik. Pogodbo o upravljanju je družba I. d. d. sklepala zgolj za račun kupcev, na podlagi njihovih pooblastil in izjav.
Ključ delitve stroškov mora biti razumen, konkreten in preverljiv, saj je le na ta način mogoče kondikcijskemu ali verzijskemu zahtevku ugoditi po višini, v nasprotnem primeru pa je odločitev po višini arbitrarna in nepreverljiva.
služnost - priposestvovanje služnosti - služnostna pravica stanovanja - prekarij - ustni dogovor - sporazum o možnosti preklica - gospodarsko poslopje
Dogovor o brezplačni naklonitvi služnostne pravice stanovanja ni bil sklenjen v pisni obliki in izveden v zemljiški knjigi, zato služnostna pravica s pravnim poslom ni mogla nastati.
Tožnik je upravičen do posestnega varstva ne glede na to, da mu je toženec z zamenjavo ključavnic poskušal preprečevati posest sporne nepremičnine. Bistveno je, da je tožnik tudi po prvi zamenjavi ključavnice nepremičnino še vedno uporabljal ter jo imel v izključni posesti. V sporu zaradi motenja posesti namreč ni odločilna mirna posest, temveč posest, ki jo je tožnik vsakokrat uspel ohraniti z dovoljeno samopomočjo, torej z blokado zamenjane ključavnice ter uporabo sporne nepremičnine, v katero je tožnik po blokadi ključavnice vstopal preko balkonskih vrat oziroma okna.
nujni delež – nujni dedič – obračunska vrednost zapuščine – vrednost darila – čista zapuščina
Podlaga za izračun nujnega deleža dediča je t.i. obračunska vrednost zapuščine. Tako se vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, ugotovi tako, da se popiše in oceni vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, od ugotovljene vrednosti pa se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in cenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb. Razlika je čista zapuščina. Vrednosti čiste zapuščine pa je treba prišteti vrednost daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež.