ZDR člen 6.a, 6.a/4, 8, 45, 45/1, 45/2, 45/3. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca – trpinčenje na delovnem mestu – mobbing – dokazna ocena – kršitev pravic osebnosti - protipravnost
V opisanih ravnanjih (opustitev pogajanj tožene stranke o tožnikovi plači s kasnejšim izplačevanjem plače v višini, kot jo je enostransko določila; zavrnitev izrabe letnega dopusta kot enkratno dejanje), ni znakov trpinčenja v smislu četrtega odstavka 6.a člena ZDR.
S postavitvijo odškodninskega zahtevka zaradi nezakonite odpovedi delavec ne more obiti 30-dnevnega roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR na način, da bi kot predhodno vprašanje izpostavil oziroma uveljavljal nezakonitost odpovedi šele po navedenem zakonskem roku. Če v prekluzivnem roku ni uveljavljal nezakonitosti odpovedi, je odpoved zakonita, odškodninski zahtevek zaradi nezakonite odpovedi pa je iz tega razloga neutemeljen.
ugovor proti odpustu obveznosti – pogoji za odpust obveznosti – kontradiktorni postopek – narok
Sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja, zaradi česar ni imelo podlage za zaključek, da je dolžnik kršil svoje obveznosti iz ZFPPIPP.
Naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti ni izvedlo, dolžniku pa tudi ni vročilo upraviteljičine vloge z dne 1. 6. 2012, v katerem je navedla nove razloge proti odpustu obveznosti. Nepravilno se je oprlo le na trditve upraviteljice v vlogi z dne 1. 6. 2012.
Delavcu pripada plača v višini, dogovorjeni z delodajalcem v pogodbi o zaposlitvi. Tožnica ni podpisala aneksa o znižanju plače, zato tožena stranka ni imela podlage, da ji izplačuje nižjo plačo od dogovorjene.
Dejstvo, da je tožnica (kot delavka) prejela odpoved pogodbe o zaposlitvi, za katero je bilo kasneje s sodno odločbo ugotovljeno, da je nezakonita, ter dejstvo, da je tožena stranka (kot delodajalec) v postopku sprejemanja te odločitve oz. v sami odpovedi pogodbe o zaposlitvi storila določene napake, samo po sebi še ne daje podlage za ugotovitev odškodninske odgovornosti za negmotno škodo tožene stranke.
V primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalec delavcu za povzročeno škodo odgovarja po pravilih pogodbene odškodninske odgovornosti. Ob predpostavki ugotovljene negmotne škode, ki je v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem, bi bila odškodninska odgovornost tožene stranke za negmotno škodo podana le, če bi bilo ugotovljeno tudi, da je pri svojem odločanju zavestno ali iz hude malomarnosti ravnala zoper predpise.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – neustrezno delovno mesto - odločba ZPIZ - padec – protipravnost – vzročna zveza
Tožena stranka s tem, ko je tožnici odredila delo na delovnem mestu pomožne čistilke, ni ravnala protipravno, prav tako ne obstoji vzročna zveza med delom tožnice na tem delovnem mestu in poškodbami, ki jih je utrpela zaradi padca. Glede na navedeno tožena stranka tožnici za vtoževano škodo ne odgovarja.
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi očitala, da je zamenjal izdelke, namenjene za vračilo, z drugimi starimi izdelki in si tako na škodo delodajalca prilastil pekovske izdelke. V trgovini naj bi mu bili izročeni še nepokvarjeni izdelki, tako da je do menjave prišlo na poti od trgovine do sedeža podjetja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, pri čemer pa ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, prav tako ni v zadostni meri raziskalo dejanskega stanja.
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-12, 57/9, 57/10, 58, 58/5. ZZZDR člen 12, 12/1, 20, 37.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – izrečen disciplinski ukrep – prenehanje delovnega razmerja – zastaranje – nadomestilo za ločeno življenje
Tožena stranka je tožnici v izrečenem disciplinskem ukrepu neutemeljeno očitala, da je neupravičeno prejemala dodatek za ločeno življenje, ker zaradi razveze zakonske zveze do njega ni bila upravičena. Tožnica nadomestila po razvezi zakonske zveze namreč ni več prejemala. Okoliščina, da je v spornem času živela skupaj z novim partnerjem, ni pravnoodločilna, ker njuna skupnost, ob dejstvu, da je bila tožnica še poročena, ni mogla biti veljavna zunajzakonska skupnost.
osebni stečaj - določitev preizkusnega obdobja – odpust obveznosti
Triinpolletno preizkusno obdobje je tudi po presoji pritožbenega sodišča primerno glede na dejstva in okoliščine, ki jih je dolžnik navedel v zvezi z njegovimi družinskimi razmerami, njegovimi zdravstvenimi in drugimi osebnimi stanji ter razlogi za njegovo insolventnost, upoštevaje pri tem tudi njegovo starost.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 347, 354, 358, 358/6. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 266, 266/2.
nova odmera pokojnine – obnova postopka
Izrek sodbe, ki toženki nalaga, da o tožničini zahtevi za novo odmero pokojnine odloči kot o predlogu za obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo o priznanju pravice do pokojnine, in ji hkrati nalaga, da v tem obnovljenem postopku izda novo odločbo o odmeri pokojnine, je sam s sabo v nasprotju. Ali so pogoji za obnovo postopka izpolnjeni in bo izdana nova odločba o odmeri pokojnine, bo toženka v ponovljenem upravnem odločanju šele ugotavljala.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1, 239, 239/1, 244.
bolniški stalež – delovno mesto
Tožnik je bil glede na svoje zdravstveno stanje v spornem obdobju zmožen za delo receptorja – informatorja v recepciji, ki je pretežno sedeče, z občasnimi obhodi v objektu in okoli objekta, z občasno hojo po stopnicah, brez dvigovanja in prenosa večjega bremena in ostalih obremenitvenih momentov, kot so daljše klečanje in čepenje. Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni neutemeljen.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 137, 137/2, 232.
bolniški stalež – delovno mesto
Dela in naloge tožnika, ki jih opravlja kot voznik, predstavljajo bistveno vsebino del tožnika v okviru delovnega mesta oziroma vrste del, ki jih tožnik opravlja (prokurist, voznik tovornega vozila in ključavničar), obseg del, ki jih opravlja tožnik kot prokurist pa je zanemarljiv. Ker tožnik zaradi zdravstvenega stanja v spornem obdobju ni bil sposoben opravljati dela na delovnem mestu prokurist, voznik tovornega vozila, ključavničar v skrajšanem delovnem času, je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo v polnem delovnem času utemeljen.
ZDR člen 72, 88. ZGD-1 člen 268, 268/2. ZGD člen 250.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – razrešitev – poslovodna oseba – imenovanje in odpoklic uprave – hujše kršitve obveznosti
Tožnik je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi, iz katere izhaja, da je bil s sklepom nadzornega sveta imenovan za predsednika uprave tožene stranke in da je delovno razmerje s toženo stranko sklenil za čas imenovanja. Pravdni stranki sta se v pogodbi o zaposlitvi dogovorili za poseben način odpovedi delovnega razmerja (oziroma pogodbe o zaposlitvi), in sicer, da ima tožena stranka v primeru, če bi prišlo do odpoklica delavca iz razlogov, navedenih v 250. členu ZGD (268/2 ZGD-1), pravico, da tožniku nemudoma odpove delovno razmerje. Ker iz sporne odpovedi izhaja, da je bil tožnik s sklepom nadzornega sveta zaradi hujših kršitev svojih obveznosti po členu 286/2 ZGD-1 odpoklican s funkcije predsednika uprave tožene stranke in da se mu zato na podlagi posebnega dogovora iz pogodbe o zaposlitvi s takojšnjim učinkom odpoveduje pogodba o zaposlitvi, ta odpoved ni nezakonita zato, ker v njej poleg sklicevanja na odpoklic tožnika ni bilo navedenega še posebej obrazloženega razloga iz člena 286/2 ZGD-1, ki je predstavljal podlago za njegov odpoklic.
Ker je bilo v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno, da ima družba (torej tožena stranka) pravico nemudoma odpovedati delovno razmerje tožniku ob pogojih iz tega odstavka, tožena stranka pred takšno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni bila dolžna izvesti posebnega postopka, ki je po ZDR predviden bodisi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga bodisi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (omogočanja zagovora tožniku s pisnim vabilom na zagovor, ki bi moralo vsebovati tudi obrazložen razlog, zaradi katerega je tožena stranka tožniku nameravala odpovedati pogodbo o zaposlitvi, z datumom, uro in krajem zagovora).
pripojitev – vpis pripojitve v sodni register – nedopustnost pritožbe upnika – pravni interes za pritožbo – terjatev do prevzete družbe – zavrženje pritožbe
Upnik s pritožbo, tudi če bi uspel razveljaviti vpis izbrisa subjekta vpisa ne more zase doseči drugačnega (boljšega) pravnega položaja kot ga ima v primeru izbrisa dolžnika iz sodnega registra. Z vpisom pripojitve je namreč premoženje prevzete družbe, skupaj z njenimi obveznostmi do upnikov prešlo na prevzemno družbo, kar pomeni, da je prevzeta družba od dneva vpisa pripojitve v sodni register (in pred pravnomočnostjo sklepa) postala univerzalna pravna naslednica prevzete družbe.
V kolikor ima upnik do prevzete družbe na podlagi pogodbe o reprogramiranju, na katero se sklicuje v pritožbi, nezapadle terjatve, ima zagotovljeno pravno varstvo na način, ki ga določa 592. člen ZGD-1. Če pa je zaradi pripojitve upniku nastala škoda, lahko uveljavlja odškodninski zahtevek proti članom vodenja in nadzora prevzete družbe, glede katere 594. člen ZGD-1 v 2. odstavku določa, da se v takem primeru šteje, da ta obstaja še naprej.
poškodba delavca pri delu – odgovornost delodajalca - profesionalna skrbnost
Nepravilno ravnanje delodajalca je v tem, da delavec (čistilka) pri delu z agresivnimi čistilnimi sredstvi (zaradi organizacije selitve in oddaje očal) ni mogel uporabiti zaščitnih očal, ki bi jih moral uporabljati pri takšnem delu.
ZPIZ-1 člen 12, 249, 254, 254/1, 254/2, 275, 275/3, 276, 276/2. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-2. ZUP člen 113, 113/1, 114, 126, 126/1.
stroški upravnega zastopanja
Zahtevo za plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti je tožnik vložil pri tožencu po prejemu prvostopenjske odločbe, s katero mu je toženec priznal pravico do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo. Postopek ni bil začet po uradni dolžnosti, temveč na zahtevo stranke, zato stroške postopka krije tožnik sam, ne glede na njegov izid.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakonit razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – javni uslužbenci
Od delodajalca ni mogoče zahtevati, da v primeru, ko je njegov delavec odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo (bolezen), opredeli trajanje delovnega razmerja za določen čas na način, kot je opredeljen v členu 69/8 ZJU. Prav tako niti ZJU niti ZDR ne določata, da bi moralo biti v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, sklenjeni iz razloga nadomeščanja začasno odsotnega delavca, poimensko navedeno, katerega začasno odsotnega delavca se nadomešča.
Tožnica je ostala na delu tudi po poteku časa za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, kar je zadosten razlog za ugotovitev, da se je pogodba o zaposlitvi za določen čas transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Na ugotovitev, da je prišlo do transformacije pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas, nima nikakršnega vpliva okoliščina, da je tožnica kasneje sklenila s toženo stranko še eno pogodbo o zaposlitvi za določen čas.
Ker gre za individualni delovni spor o obstoju oz. prenehanju delovnega razmerja po določbi 5. odst. 41. čl. ZDSS-1 toženki sami krijeta svoje pravdne stroške.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma – dokazno breme
V individualnem delovnem sporu v zvezi z ugotovitvijo nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma je, ob smiselni uporabi določbe prvega odstavka 82. člena ZDR, dokazno breme na strani delodajalca, ki mora dokazati, da je delavcu pogodba o zaposlitvi zakonito prenehala. V konkretnem primeru to pomeni, da mora delodajalec, ki se sklicuje na prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma, sklenjenega z delavcem (v smislu 79. člena ZDR), dokazati, da je bil sporazum veljavno sklenjen, kar pomeni, da mora dokazati tudi, da je delavec tak sporazum podpisal in da ga je na strani delodajalca podpisala pooblaščena oseba. Tudi sicer je v sodni praksi uveljavljeno stališče, da dokazno breme nosi tisti, ki zatrjuje obstoj in ne tisti, ki zatrjuje neobstoj določenih dejstev.
Tožena stranka je tožnici delovno razmerje prekinila pred iztekom enomesečnega odpovednega roka, tako da jo je odjavila iz socialnih zavarovanj, ne da bi pred tem izpeljala katerega od postopkov, ki jih ZDR predpisuje za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, zato je tožnici delovno razmerje nezakonito prenehalo.