Kršitve dobrih poslovnih običajev ne pomeni tistega obnašanja pogodbenih strank, na katerega sta pogodbeni stranki s podpisom pogodbe izrecno pristali.
OZ člen 13, 13/2, 13/3, 13/4, 346, 349. ZPP člen 212.
gospodarska pogodba – stranke gospodarske pogodbe – zastaranje terjatev – bolnišnica kot gospodarski subjekt – trditveno in dokazno breme
Gospodarski subjekt je v smislu OZ, poleg gospodarske družbe ter samostojnega podjetnika posameznika tudi „druga pravna oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost“, vendar v obravnavanem primeru ni bilo niti ugotovljeno in niti zatrjevano da gre pri toženi stranki za takšno pravno osebo, pri čemer pa tudi ne bo relevantna okoliščina, da se ta spor vodi kot gospodarski spor.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi – poslovodna oseba
V primeru sklepanja pogodbe o zaposlitvi s poslovodnim delavcem ZDR v 72. členu dopušča, da pogodbeni stranki določene pravice uredita drugače, kot to sicer določa ZDR, in sicer tudi v zvezi z prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Pravdni stranki sta se lahko veljavno dogovorili, da imata tako delavec kot delodajalec pravico odpovedati pogodbo o zaposlitvi brez navedbe razloga, zato takšna odpoved s strani delodajalca ni nezakonita.
Tožena stranka ni dokazala, da tožnica do izteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, dejansko ni opravljala dela, zato ji je dolžna izplačati vtoževane neizplačane plače.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zavrženje pritožbe – pravni interes – sodba na podlagi pripoznave
Tožniku je bilo v mejah postavljenega tožbenega zahtevka s sodbo na podlagi pripoznave v celoti ugodeno, zato si s pritožbo zoper sodbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Zaradi pomanjkanja pravnega interesa je treba njegovo pritožbo na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP šteti za nedovoljeno.
ZDR člen 4, 11, 20, 204, 204/1, 204/2, 204/3. ZJU člen 5, 24. ZPP člen 182, 182/3.
javni uslužbenci - obstoj delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - kumulacija zahtevkov
ZJU nima posebnih določb o varstvu v primeru, ko (javnemu uslužbencu) preneha (delovno) razmerje oziroma preneha z opravljanjem dela. Ko javnemu uslužbencu, za katerega se uporablja tudi drugi del ZJU, preneha (delovno) razmerje oziroma preneha z opravljanjem dela, ni več podlage za uveljavljanje predhodnega varstva (vložitve zahteve in nato pritožbe) po določbah 24. in nadaljnjih členov ZJU. Glede na določbo 5. člena ZJU je zato treba uporabiti ZDR, in s tem določbo tretjega odstavka 204. člena ZDR. Gre za zahtevo po direktnem sodnem varstvu, v predpisanem prekluzivnem roku. Torej v 30 dneh od dneva, ko je tožnica zvedela za kršitev pravic.
Uredba o skupnih osnovah in kriterijih, na podlagi katerih delavcem v državnih organih in funkcionarjem, ki jih imenuje Vlada Republike Slovenije, pripada nadomestilo za ločeno življenje člen 1.
dodatek za ločeno življenje – nadomestilo za ločeno življenje
Do nadomestila za ločeno življenje je delavec upravičen, če zaradi službenih potreb živi ločeno od družine, pri čemer je pod pojem „službene potrebe“ mogoče uvrščati vse razporeditve na podlagi potreb dela pri toženi stranki. Dodelitev službenega stanovanja sicer ni pogoj za upravičenost do nadomestila za ločeno življenje, je pa pogoj bivanje v kraju izven kraja svoje stalne zaposlitve in kraja stalnega prebivališča svoje družine.
ZZVZZ člen 19. ZPIZ-1 člen 63, 63/1, 63/1-1. ZPP člen 245.
bolniški stalež – vzrok – poškodba pri delu
Vzrok tožničine začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju je somatomorfna bolečinska motnja, ki se je razvila po poškodbi (električni udar), pogojena pa je bila z osebnostno strukturo tožnice. Vzrok bolniškega staleža je zato bolezen in je tožbeni zahtevek na ugotovitev poškodbe pri delu kot vzroka staleža neutemeljen.
ZSPJS člen 49, 49a, 49b, 49č. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 27.
izplačilo razlike v plači – prevedba v plačni razred – prevedba osnovne plače javnega uslužbenca in uvrstitev v plačni razred
Določbo 49a. člena ZSPJS je potrebno razumeti tako, da se ob prevedbi nominalnih zneskov osnovne plače delovnega mesta oziroma naziva upošteva količnik, ki je bil za delovno mesto oziroma naziv določen v individualnem delovno pravnem aktu javnega uslužbenca, zadnjem veljavnem v mesecu pred prvim izplačilom plač po tem zakonu.
ZGD pravice do odpravnine za odpoklicanega člana oziroma predsednika uprave niti ne predvideva niti ne izključuje, zato je morebitna pravica do odpravnine prepuščena volji strank, ki se o tem lahko dogovorita v skladu s pravili iz obligacijskega prava.
Sprememba sistema upravljanja družbe iz dvotirnega v enotirni sistem kot zakonsko predvidena možnost od leta 2006 dalje sodi v sfero delodajalca in kot ekonomsko-poslovni razlog predstavlja podlago za izplačilo odpravnine tožniku zaradi odpoklica.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog utemeljen razlog - obvestilo o nameravani odpovedi - možnosti za nadaljnjo zaposlitev
Tožena stranka se je odločila, da ne bo imela več zaposlenega delavca na delovnem mestu, na katerem je delal tožnik, ampak bo njegovo delo razporedila med dijake in študente. S tem se je spremenila organizacija dela. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je posledica te spremembe, je zakonita.
Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je toženka dolžna tožnici plačati stroške postopka po tem, ko je tožnica tožbo umaknila, ker ji je toženka po prejemu tožbe povrnila neutemeljeno prejeti znesek štipendije. Takšen sklep je zakonit, kljub temu da je toženka stroške postopka plačala še pred njegovo izdajo, saj ob vložitvi zahteve za plačilo stroški še niso bili plačani, toženka pa sodišča o plačilu stroškov pred izdajo sklepa tudi ni seznanila.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - padec težke kovinske omare na delavca – huda telesna poškodba
Pri prisoji odškodnine je treba upoštevati že izplačano odškodnino za nematerialno škodo, ki jo je za toženo stranko izplačala zavarovalnica, pri kateri je tožena stranka imela zavarovano odškodninsko odgovornost. Stališče pritožbe, da bi sodišče moralo revalorizirati že plačano odškodnino, ki jo je zavarovalnica tožniku izplačala po vložitvi tožbe, je zmotno. Tožnik je namreč v tožbi zahteval plačilo odškodnine za nematerialno škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne, ko je tožena stranka odgovorila na poslan predpravdni odškodninski zahtevek. Tožena stranka je v zamudi od dne, ko je tožnik pisno zahteval naj izpolni obveznosti oziroma od dne, kot zahteva tožnik (299. člen OZ). Zavarovalnica, pri kateri je imela tožena stranka zavarovano odgovornost, za predmetno nesrečo pa je tožniku iz naslova odškodninske odgovornosti izplačala odškodnino iz zavarovalne police po vložitvi tožbe.
glavna delitev - pravnomočnost sklepa o glavni delitvi – končna razdelitev – sprememba deleža iz glavne razdelitve – solidarno poplačilo terjatve - načelo pravnomočnosti – poseg v pravnomočno odločbo
Sklep o glavni delitvi z dne 27.6.1997 je postal pravnomočen z odločitvijo Višjega sodišča v Kopru z dne 30.12.1997. Ker je s tem bilo pravnomočno odločeno o deležu posamezne terjatve (razmerje med zneskom razpoložljive razdelitvene mase in skupnim zneskom vseh terjatev tega vrstnega reda, ki jih je treba upoštevati pri razdelitev glede na vsoto vseh terjatev, ki se upoštevajo pri razdelitvi), je sodišče pri odločanju o poznejših in tudi končni razdelitvi na tako ugotovljeni delež ter na pravnomočno ugotovljene podatke iz predhodne delitve vezano.
Delež, ki je bil za poplačilo uporabljen pri glavni razdelitvi, se lahko spremeni le, če po dnevu, po stanju katerega je bil izdelan osnutek glavne razdelitve, nastopijo pravno pomembna dejstva, zaradi katerih je upnik izgubil pravico do poplačila iz razdelitvene mase. Eden od razlogov za spremembo osnove za poplačilo za končno razdelitev pa bi bil tudi, če bi bil stečajni upnik za solidarno terjatev terjatev poplačan od drugih solidarnih dolžnikov.
nadomestilo za čas čakanja – nadomestilo za invalidnost
Tožnik je invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do dela na drugem delovnem mestu od 31. 12. 2002 dalje, vendar ni pridobil pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev, zato te pravice na podlagi zahteve z dne 19. 7. 2011 ne more uveljaviti. Ob izpolnjenih pogojih in ustrezni zahtevi bi lahko uveljavil kvečjemu eno od pravic po ZPIZ-1 (nadomestilo za invalidnost), ki pravice do nadomestila plače za čas čakanja ne pozna več.
Dogovor med tožnikom in toženo stranko, da bo tožnik še 10 let po končani specializaciji ostal pri delodajalcu oziroma v zdravstvenem sistemu na določenem območju, v kolikor pa bo prej zaključil delovno razmerje, pa bo moral povrniti sorazmerni del stroškov izobraževanja, ni ničen, saj ni v nasprotju z URS, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli.
kategorija invalidnosti – pravica do premestitve – invalidska pokojnina
Tožnika, ki ni zmožen opravljati dela pleskarja – gradbenega delavca, s polnim delovnim časom pa je zmožen opravljati delo z omejitvami, se razvrsti se v III. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je neutemeljen, ker pri tožniku ni podane popolne izgube delovne zmožnosti.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22. ZPIZ-1 člen 36, 39, 48, 48/4, 187.
starostna pokojnina – doba, dopolnjena v tujini – priznanje pravice – seštevanje dob – odmera
Ker je tožnik pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine izpolnil že z dobo, dopolnjeno v Sloveniji, in dobo, dopolnjeno na Hrvaškem, toženec glede izpolnjevanja pogojev utemeljeno ni upošteval še dobe, dopolnjene v Bosni in Hercegovini. Pri odmeri pokojnine je toženec utemeljeno upošteval le slovensko dobo in dobo, dopolnjeno na Hrvaškem, ker je krajša od 12 mesecev in se upošteva kot slovenska doba. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu pokojnina odmeri tudi na podlagi dobe, dopolnjene v Bosni in Hercegovini, saj bi se mu ta doba, če ne bi pogojev za upokojitev izpolnjeval že brez njenega upoštevanja, lahko upoštevala le glede pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine.