glavna delitev - pravnomočnost sklepa o glavni delitvi – končna razdelitev – sprememba deleža iz glavne razdelitve – solidarno poplačilo terjatve - načelo pravnomočnosti – poseg v pravnomočno odločbo
Sklep o glavni delitvi z dne 27.6.1997 je postal pravnomočen z odločitvijo Višjega sodišča v Kopru z dne 30.12.1997. Ker je s tem bilo pravnomočno odločeno o deležu posamezne terjatve (razmerje med zneskom razpoložljive razdelitvene mase in skupnim zneskom vseh terjatev tega vrstnega reda, ki jih je treba upoštevati pri razdelitev glede na vsoto vseh terjatev, ki se upoštevajo pri razdelitvi), je sodišče pri odločanju o poznejših in tudi končni razdelitvi na tako ugotovljeni delež ter na pravnomočno ugotovljene podatke iz predhodne delitve vezano.
Delež, ki je bil za poplačilo uporabljen pri glavni razdelitvi, se lahko spremeni le, če po dnevu, po stanju katerega je bil izdelan osnutek glavne razdelitve, nastopijo pravno pomembna dejstva, zaradi katerih je upnik izgubil pravico do poplačila iz razdelitvene mase. Eden od razlogov za spremembo osnove za poplačilo za končno razdelitev pa bi bil tudi, če bi bil stečajni upnik za solidarno terjatev terjatev poplačan od drugih solidarnih dolžnikov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zavrženje pritožbe – pravni interes – sodba na podlagi pripoznave
Tožniku je bilo v mejah postavljenega tožbenega zahtevka s sodbo na podlagi pripoznave v celoti ugodeno, zato si s pritožbo zoper sodbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Zaradi pomanjkanja pravnega interesa je treba njegovo pritožbo na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP šteti za nedovoljeno.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070199
ZASP člen 168. ZPP člen 214, 284, 339, 339/2, 339/2-14.
nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov – civilna kazen – dopolnitev tožbe – neupoštevanje dopolnitev tožbenega zahtevka – nerazumljiv izrek sodbe
Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijane sodbe zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke tako, kot je bil oblikovan v tožbi, neupoštevajoč dopolnitev tožbenega zahtevka kot ga je navedla tožeča stranka v pripravljalni vlogi. Sodišče je v obrazložitvi sodbe pravilno povzelo popravljeni tožbeni zahtevek tožeče stranke, vendar pa v izreku sodbe popravljenega tožbenega zahtevka ni upoštevalo. S tem je storilo absolutno bistveno postopkovno kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek sodbe nerazumljiv, ker nasprotuje razlogom sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0074411
ZASP člen 158, 159, 159/4. ZPP člen 318, 318/4.
kršitev avtorske pravice - zamudna sodba - nesklepčnost zahtevka - civilna kazen - sporočanje podatkov
Kršitev avtorske oziroma sorodne pravice ima v civilnopravnem smislu za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del in uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine po drugem in tretjem odstavku 168. člena ZASP, ne pa naložitve dajatvene obveznosti sporočanja podatkov.
Odločitev o zavrnitvi zahtevka za bodoče mesečno poročanje je pravilna tudi iz razloga, ker sodišče toženi stranki lahko naloži, da opravi določeno dejanje le takrat, ko je ta obveznost zapadla do konca glavne obravnave. Obveznost mesečnega poročanja v bodoče v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla. Preuranjenega tožbenega zahtevka, ki se nanaša na dejansko stanje, ki v času odločanja še ne obstaja, pa sodišče ne sme meritorno obravnavati.
ZGD-1 člen 672. ZDR člen 42, 130, 130/1, 130/2, 131, 131/1, 131/2, 131/3, 131/4.
plača – regres za letni dopust – povračilo stroškov - podjetnikova odgovornost za obveznosti
V primeru, če delavec s tožbo najprej uveljavlja tožbeni zahtevek zoper s.p., ki se je kasneje pravno preoblikoval, v času pravdnega postopka pa razširi tožbeni zahtevek tudi na pravnega naslednika, se šteje, da je ravnal v skladu z 672. členom ZGD-1. Ker z zahtevkom zoper pravnega naslednika ni uspel, utemeljeno uveljavlja zahtevek zoper podjetnika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – oblika in vsebina odpovedi – ugotavljanje alkoholiziranosti delavca
Delodajalec mora v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti odpovedni razlog ter opozoriti delavca na pravno varstvo in njegove pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Zakon druge obličnosti ne predpisuje. Okoliščina, da v odpovedi pogodbe o zaposlitvi v izreku niso vsebovani razlogi za odpoved, zato ne predstavlja nobene kršitve.
Okoliščina, da delodajalec nima opredeljenega postopka in načina ugotavljanja dejstva ali je delavec na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc, ne pomeni, da delavcu iz tega razloga ne more prepovedati dela oziroma mu iz tega razloga odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Alkoholiziranost se lahko ugotavlja tudi s pričami.
OZ člen 13, 13/2, 13/3, 13/4, 346, 349. ZPP člen 212.
gospodarska pogodba – stranke gospodarske pogodbe – zastaranje terjatev – bolnišnica kot gospodarski subjekt – trditveno in dokazno breme
Gospodarski subjekt je v smislu OZ, poleg gospodarske družbe ter samostojnega podjetnika posameznika tudi „druga pravna oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost“, vendar v obravnavanem primeru ni bilo niti ugotovljeno in niti zatrjevano da gre pri toženi stranki za takšno pravno osebo, pri čemer pa tudi ne bo relevantna okoliščina, da se ta spor vodi kot gospodarski spor.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog utemeljen razlog - obvestilo o nameravani odpovedi - možnosti za nadaljnjo zaposlitev
Tožena stranka se je odločila, da ne bo imela več zaposlenega delavca na delovnem mestu, na katerem je delal tožnik, ampak bo njegovo delo razporedila med dijake in študente. S tem se je spremenila organizacija dela. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je posledica te spremembe, je zakonita.
Tožena stranka kot delodajalec prevzemnik solidarno z delodajalcem prenosnikom odgovarja za vse terjatve delavcev, nastale do dneva prenosa ter terjatve, nastale zaradi odpovedi po tretjem odstavku 73. člena ZDR.
vzorčni postopek – denarni zahtevek – količnik za določitev osnovne plače – vrednost količnika
V nobenem izmed splošnih aktov tožene stranke ni določena vrednost količnika za določitev osnovne plače. To pa ne pomeni, da je ta vrednost enaka vrednosti najnižje osnovne plače za I. TR po panožni kolektivni pogodbi. Za izračun plače je potrebno upoštevati vrednost količnika kot je določena v pogodbi o zaposlitvi.
Uredba o skupnih osnovah in kriterijih, na podlagi katerih delavcem v državnih organih in funkcionarjem, ki jih imenuje Vlada Republike Slovenije, pripada nadomestilo za ločeno življenje člen 1.
dodatek za ločeno življenje – nadomestilo za ločeno življenje
Do nadomestila za ločeno življenje je delavec upravičen, če zaradi službenih potreb živi ločeno od družine, pri čemer je pod pojem „službene potrebe“ mogoče uvrščati vse razporeditve na podlagi potreb dela pri toženi stranki. Dodelitev službenega stanovanja sicer ni pogoj za upravičenost do nadomestila za ločeno življenje, je pa pogoj bivanje v kraju izven kraja svoje stalne zaposlitve in kraja stalnega prebivališča svoje družine.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22. ZPIZ-1 člen 36, 39, 48, 48/4, 187.
starostna pokojnina – doba, dopolnjena v tujini – priznanje pravice – seštevanje dob – odmera
Ker je tožnik pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine izpolnil že z dobo, dopolnjeno v Sloveniji, in dobo, dopolnjeno na Hrvaškem, toženec glede izpolnjevanja pogojev utemeljeno ni upošteval še dobe, dopolnjene v Bosni in Hercegovini. Pri odmeri pokojnine je toženec utemeljeno upošteval le slovensko dobo in dobo, dopolnjeno na Hrvaškem, ker je krajša od 12 mesecev in se upošteva kot slovenska doba. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu pokojnina odmeri tudi na podlagi dobe, dopolnjene v Bosni in Hercegovini, saj bi se mu ta doba, če ne bi pogojev za upokojitev izpolnjeval že brez njenega upoštevanja, lahko upoštevala le glede pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine.
ZZVZZ člen 19. ZPIZ-1 člen 63, 63/1, 63/1-1. ZPP člen 245.
bolniški stalež – vzrok – poškodba pri delu
Vzrok tožničine začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju je somatomorfna bolečinska motnja, ki se je razvila po poškodbi (električni udar), pogojena pa je bila z osebnostno strukturo tožnice. Vzrok bolniškega staleža je zato bolezen in je tožbeni zahtevek na ugotovitev poškodbe pri delu kot vzroka staleža neutemeljen.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – delo na višini – deljena odgovornost – odmera višine odškodnine – denarna odškodnina
Tožnik ni bil seznanjen s pravilnim opravljanjem dela, delo pri toženi stranki pa je opravljal tako kot je bilo običajno, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnikov soprispevek k škodnemu dogodku ni podan.
ZDR člen 4, 11, 20, 204, 204/1, 204/2, 204/3. ZJU člen 5, 24. ZPP člen 182, 182/3.
javni uslužbenci - obstoj delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - kumulacija zahtevkov
ZJU nima posebnih določb o varstvu v primeru, ko (javnemu uslužbencu) preneha (delovno) razmerje oziroma preneha z opravljanjem dela. Ko javnemu uslužbencu, za katerega se uporablja tudi drugi del ZJU, preneha (delovno) razmerje oziroma preneha z opravljanjem dela, ni več podlage za uveljavljanje predhodnega varstva (vložitve zahteve in nato pritožbe) po določbah 24. in nadaljnjih členov ZJU. Glede na določbo 5. člena ZJU je zato treba uporabiti ZDR, in s tem določbo tretjega odstavka 204. člena ZDR. Gre za zahtevo po direktnem sodnem varstvu, v predpisanem prekluzivnem roku. Torej v 30 dneh od dneva, ko je tožnica zvedela za kršitev pravic.
kategorija invalidnosti – pravica do premestitve – invalidska pokojnina
Tožnika, ki ni zmožen opravljati dela pleskarja – gradbenega delavca, s polnim delovnim časom pa je zmožen opravljati delo z omejitvami, se razvrsti se v III. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je neutemeljen, ker pri tožniku ni podane popolne izgube delovne zmožnosti.
plačilo regresa za letni dopust - prijava terjatve v stečajnem postopku - zavrženje tožbe – predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Pravočasna prijava terjatve v stečajnem postopku do insolventnega dolžnika je predpogoj za obravnavo tožbe (drugi odstavek 59. člena ZFPPIPP). Tožnik vtoževane terjatve v stečajnem postopku nad toženo stranko ni prijavil, zato je sodišče prve stopnje njegovo tožbo pravilno zavrglo.