ZGD pravice do odpravnine za odpoklicanega člana oziroma predsednika uprave niti ne predvideva niti ne izključuje, zato je morebitna pravica do odpravnine prepuščena volji strank, ki se o tem lahko dogovorita v skladu s pravili iz obligacijskega prava.
Sprememba sistema upravljanja družbe iz dvotirnega v enotirni sistem kot zakonsko predvidena možnost od leta 2006 dalje sodi v sfero delodajalca in kot ekonomsko-poslovni razlog predstavlja podlago za izplačilo odpravnine tožniku zaradi odpoklica.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – prenehanje obveznosti – splošno pravilo – uporaba določb o dvostranskih pogodbah - poravnava
Tožnica je s prejemom zneska pristala na delno poplačilo odškodnine za nesrečo pri delu, kar pa ne pomeni, da sta pravdni stranki že dokončno določili svoje vzajemne pravice in obveznosti. Sklenjena izvensodna poravnava ne izključuje odškodninskega zahtevka, ki izvira iz posledic, na katere oškodovanec pri sklenitvi poravnave ni mogel misliti in jih predvideti. Tudi če bi se tožnica s poravnavo odrekla pravici zahtevati nadaljnjo odškodnino v zvezi s škodnim dogodkom, je predmet poravnave o odškodnini lahko le odškodnina za škodo, ki je bila znana na dan poravnave.
nadomestilo za čas čakanja – nadomestilo za invalidnost
Tožnik je invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do dela na drugem delovnem mestu od 31. 12. 2002 dalje, vendar ni pridobil pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev, zato te pravice na podlagi zahteve z dne 19. 7. 2011 ne more uveljaviti. Ob izpolnjenih pogojih in ustrezni zahtevi bi lahko uveljavil kvečjemu eno od pravic po ZPIZ-1 (nadomestilo za invalidnost), ki pravice do nadomestila plače za čas čakanja ne pozna več.
Dogovor med tožnikom in toženo stranko, da bo tožnik še 10 let po končani specializaciji ostal pri delodajalcu oziroma v zdravstvenem sistemu na določenem območju, v kolikor pa bo prej zaključil delovno razmerje, pa bo moral povrniti sorazmerni del stroškov izobraževanja, ni ničen, saj ni v nasprotju z URS, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli.
invalidnost – zdravstveno stanje – delovna zmožnost
Ker pri tožniku ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njegovo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katero je razporejen, to je proizvodni delavec – varilec II, in je za to delo zmožen brez omejitev, invalidnost ni podana, zato je tožbeni zahtevek na priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja neutemeljen.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3, 179.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Tožnik je opravljal delo signalista na gradbišču, ki je bilo v organizaciji in pod nadzorom drugotožene stranke. Ta stranka je objektivno odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel (opravljanje dela v bližini stroja je delo s povečano nevarnostjo), čeprav je bil delovni stroj - bager, ki je tožnika poškodoval, last druge osebe.
URS člen 22. ZUP člen 129, 129/4, 225, 225/1, 225/4.
nova odmera pokojnine – pokojninska osnova – obveznice
Tožnici je že bila pravnomočno priznana in odmerjena pravica do pokojnine, zato je toženec njeno zahtevo za ponovno odmero pokojnine na podlagi plače, izplačane v obliki obveznic, utemeljeno zavrgel.
Kršitve dobrih poslovnih običajev ne pomeni tistega obnašanja pogodbenih strank, na katerega sta pogodbeni stranki s podpisom pogodbe izrecno pristali.
znamka – uporaba znamke – pravni temelj za uporabo znamke – agentska pogodba
Znamko sme uporabljati vsakdo, če je potrebno z njo označiti namen proizvoda ali storitve, zlasti za dodatek ali nadomestne dele.
Določba 48. člena ZIL-1 in sodba Sodišča ES se nanašata le na vprašanje, ali se sme pod predpostavkami točke c) prvega odstavka 48. člena ZIL-1 uporabljati znamka kot takšna, če njen uporabnik nima sklenjene licenčne pogodbe ali sicer kakšnega drugega pogodbenega pravnega temelja. Pravica do uporabe znamke se torej nanaša na primer na položaj, v katerem bi nekdo, ki ni imetnik znamke, želel postaviti table, na katerih bi bila znamka. Če se pri tem drži omejitev iz prej navedene določbe, to sme storiti. Takšno upravičenje nastane za upravičenca že na temelju zakona, to je ZIL-1.
Točka c) prvega odstavka 48. člena ZIL-1 in direktiva, ki je bila podlaga za sprejem navedene določbe v ZIL-1 načeloma ne posegata v morebitna obstoječa pogodbena razmerja, kolikor se nanašajo na odstranitev konkretnih obeležij. Prav tako ne posegata v morebitna lastninska razmerja.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070184
ZASP člen 130, 130/1, 158, 158/1, 159, 159/4, 168, 185, 185/1, 185/1-2. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 163, 311, 311/1.
zamudna sodba – odprava nesklepčnosti – fikcija vročitve – pravočasnost odgovora na tožbo – dolžnost poročanja uporabnikov fonogramov – naložitev dajatvene obveznosti sporočanja podatkov – civilna sankcija za neporočanje o uporabi
Uporabniki, ki varovana dela uporabljajo, ne da bi s kolektivno organizacijo sklenili ustrezno pogodbo ter kolektivni organizaciji tudi ne sporočajo podatkov o uporabi varovanih del, ta dela uporabljajo brez dovoljenja in s tem kršijo materialno avtorsko oziroma sorodno pravico. Kršitev avtorske oziroma sorodne pravice pa ima v civilnopravnem smislu za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del in uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine, ne pa naložitve dajatvene obveznosti sporočanja podatkov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog utemeljen razlog - obvestilo o nameravani odpovedi - možnosti za nadaljnjo zaposlitev
Tožena stranka se je odločila, da ne bo imela več zaposlenega delavca na delovnem mestu, na katerem je delal tožnik, ampak bo njegovo delo razporedila med dijake in študente. S tem se je spremenila organizacija dela. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je posledica te spremembe, je zakonita.
OZ člen 13, 13/2, 13/3, 13/4, 346, 349. ZPP člen 212.
gospodarska pogodba – stranke gospodarske pogodbe – zastaranje terjatev – bolnišnica kot gospodarski subjekt – trditveno in dokazno breme
Gospodarski subjekt je v smislu OZ, poleg gospodarske družbe ter samostojnega podjetnika posameznika tudi „druga pravna oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost“, vendar v obravnavanem primeru ni bilo niti ugotovljeno in niti zatrjevano da gre pri toženi stranki za takšno pravno osebo, pri čemer pa tudi ne bo relevantna okoliščina, da se ta spor vodi kot gospodarski spor.
V primeru delne zavrnitve zahtevka in delne ugoditve zahtevka je potrebno določno opisati, v katerem delu je sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo in enako določno tudi, v katerem delu ga je zavrnilo.
Podaje pripomb oziroma mnenja na Osnutek Opomnika za delo policije, predložitev pisne obrazložitve razlogov, zakaj je prišlo do pečatenja omar in predalnikov s policijskimi pečati/trakovi in opozorilnimi znaki na tožničinem delovnem mestu, kdo je pečatenje odredil in na kakšni podlagi se je opravljalo ter posredovanje in omogočanje pogleda v vso dokumentacijo v zvezi s tem, ter predložitve pisne obrazložitve razlogov za odstranitev z dela vodje delovne skupine in ponovno vključitev v to skupino, ni mogoče zahtevati s tožbo v individualnem delovnem sporu, ker takšnega spora ZDSS-1 ne predvideva niti v 5. členu, ki se nanaša na stvarno pristojnost delovnih sodišč niti v 7. členu, ki se nanaša na stvarno pristojnost socialnega sodišča. Tožba s takšnim tožbenim zahtevkom se zavrže.
odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - stari ZDR - prevzem delavcev
Dejanski prevzem delavcev k drugemu delodajalcu se šteje kot podlaga za priznanje enakih pravic (z upoštevanjem delovne dobe pri obeh delodajalcih za izračun odpravnine), kot če delavec ne bi spremenil zaposlitve.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070199
ZASP člen 168. ZPP člen 214, 284, 339, 339/2, 339/2-14.
nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov – civilna kazen – dopolnitev tožbe – neupoštevanje dopolnitev tožbenega zahtevka – nerazumljiv izrek sodbe
Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijane sodbe zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke tako, kot je bil oblikovan v tožbi, neupoštevajoč dopolnitev tožbenega zahtevka kot ga je navedla tožeča stranka v pripravljalni vlogi. Sodišče je v obrazložitvi sodbe pravilno povzelo popravljeni tožbeni zahtevek tožeče stranke, vendar pa v izreku sodbe popravljenega tožbenega zahtevka ni upoštevalo. S tem je storilo absolutno bistveno postopkovno kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek sodbe nerazumljiv, ker nasprotuje razlogom sodbe.
glavna delitev - pravnomočnost sklepa o glavni delitvi – končna razdelitev – sprememba deleža iz glavne razdelitve – solidarno poplačilo terjatve - načelo pravnomočnosti – poseg v pravnomočno odločbo
Sklep o glavni delitvi z dne 27.6.1997 je postal pravnomočen z odločitvijo Višjega sodišča v Kopru z dne 30.12.1997. Ker je s tem bilo pravnomočno odločeno o deležu posamezne terjatve (razmerje med zneskom razpoložljive razdelitvene mase in skupnim zneskom vseh terjatev tega vrstnega reda, ki jih je treba upoštevati pri razdelitev glede na vsoto vseh terjatev, ki se upoštevajo pri razdelitvi), je sodišče pri odločanju o poznejših in tudi končni razdelitvi na tako ugotovljeni delež ter na pravnomočno ugotovljene podatke iz predhodne delitve vezano.
Delež, ki je bil za poplačilo uporabljen pri glavni razdelitvi, se lahko spremeni le, če po dnevu, po stanju katerega je bil izdelan osnutek glavne razdelitve, nastopijo pravno pomembna dejstva, zaradi katerih je upnik izgubil pravico do poplačila iz razdelitvene mase. Eden od razlogov za spremembo osnove za poplačilo za končno razdelitev pa bi bil tudi, če bi bil stečajni upnik za solidarno terjatev terjatev poplačan od drugih solidarnih dolžnikov.
Sodišče iz obširnega gradiva pravdnih strank ni dolžno iskati tistih pravno relevantnih trditev, ki so eni ali drugi stranki v prid. Če bi to storilo, bi zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj bi eni stranki odvzelo pravico do izjave na trditve, ki jih druga stranka sploh podala ni.
Tožeča stranka je toženi v določenem obdobju omogočala predvajanje programskih vsebin, za katere je imela izključno licenco in sicer zaradi pričakovanja, da bo sklenjena pogodba o prenosu poslovnih deležev tožene stranke na tožečo. Ker do sklenitve pogodbe ni prišlo, je glede na odpadlo podlago po načelu causa data causa non secuta utemeljen njen tožbeni zahtevek iz podrejeno zatrjevane podlage iz naslova neupravičene obogatitve. Iz tega naslova je bila tožena stranka nedvomno obogatena, tožeča stranka pa prikrajšana. Njeno prikrajšanje znaša toliko, kolikor je plačala licenčnino in stroške svojim licencodajalcem na račun podlicenciranja omenjenih programskih vsebin na slovenskem ozemlju.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) člen 92, 92/2 in 109. Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR) člen 15.
odpravnina - odpovedni rok - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - delovnopravna kontinuiteta - prevzem delavcev
Pri določitvi odpovednega roka in pri izračunu odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je podana delovnopravna kontinuiteta, ker je šlo za prevzem delavca po določbah ZTPDR in ZDR/90.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - priporočena poštna pošiljka
Tožnik je pritožbo oddal priporočeno na pošto zadnji dan pritožbenega roka. Četudi je pošta s pošiljko, v kateri je bila pritožba, nepravilno ravnala, kot da gre za navadno pošiljko (za kar se je opravičila), tako da je pritožba na sodišče prispela prepozno, jo je treba šteti za pravočasno. Tožnik jo je namreč pravočasno (priporočeno) oddal na pošto.