PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0074431
ZPP člen 311, 311/2, 311/3, 318, 318/1, 318/1-3, 347, 347/1. ZASP člen 146, 146/1, 153, 153/1, 159, 159/4, 168, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 4, 168, 168/1, 169.
neupravičena obogatitev – javno priobčevanje fonogramov – sklepčnost – zamudna sodba – zapadlost terjatve – povrnitev škode zaradi odkrivanja kršitev
Iz procesnopravnega stališča bi zahtevki ne bili neutemeljeni le, če bi bila tožeča stranka opredeljeno zahtevala poročanje za čas do konca glavne obravnave. Takšnega zahtevka pa ni postavila. Tožba je torej bila v tem delu obremenjena z neodpravljivo nesklepčnostjo iz povsem procesnopravnih razlogov.
Da bi bila tožena stranka upravičena do priglašenih stroškov iz naslova fotokopiranja, bi moralo biti ugotovljeno, da je izdelala več kot 100 strani fotokopij.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE– CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0074424
ZPP člen 311, 311/2, 311/3, 318, 318/1, 318/1-3, 347, 347/1. ZASP člen 146, 146/1, 153, 153/1, 159, 159/4, 168, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 4, 168, 168/1, 169.
neupravičena obogatitev – javno priobčevanje fonogramov – sklepčnost – zamudna sodba – zapadlost terjatve – povrnitev škode zaradi odkrivanja kršitev
Iz procesnopravnega stališča bi zahtevki ne bili neutemeljeni le, če bi bila tožeča stranka opredeljeno zahtevala poročanje za čas do konca glavne obravnave. Takšnega zahtevka pa ni postavila. Tožba je torej bila v tem delu obremenjena z neodpravljivo nesklepčnostjo iz povsem procesnopravnih razlogov.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 169, 243, 243/4, 347. ZPIZ-1 člen 209.
plača - regres za letni dopust – bistvena kršitev določb postopka – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – zastaranje – plačilo prispevkov – samostojni podjetnik
Dohodek, ki ga je tožnik ustvaril v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja iz naslova samozaposlitve, ko delavec opravlja delo samostojno in neodvisno, na tej podlagi pa je bil tudi zavarovan za polni delovni čas, predstavlja plačilo za delo oziroma korist, ki nadomešča izgubo izplačil iz naslova plače pri delodajalcu (toženi stranki). Zato je pri odločanju o tožnikovem zahtevku v skladu z določbama 169 in 243/4 OZ potrebno upoštevati, da je za prejete dohodke iz naslova dela tožnik sam zmanjšal škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonitega izpada plače pri toženi stranki.
Vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi predpostavlja, da je bil tožnik od dneva prenehanja delovnega razmerja tudi materialno prikrajšan zaradi neizplačevanja prejemkov iz delovnega razmerja. Njihovo plačilo bi zato lahko od tožene stranke zahteval že od dneva nastanka vsakokratnega materialnega prikrajšanja, t. j. od dneva zapadlosti plač oziroma drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki bi mu bili sicer izplačani, če ne bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja. Stališče, da se zapadlost odškodninske terjatve ne veže na pravnomočnost odločitve o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, velja tako tudi za reparacijsko terjatev. Zato je potrebno glede uveljavljanih denarnih terjatev tožnika upoštevati, da so zapadle v plačilo na dan, ko bi mu bile sicer izplačane, če ne bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja.
Dejstvo, da je bil tožnik sicer zavarovan kot samostojni podjetnik posameznik ne pomeni, da v obravnavanem primeru ni pravne podlage za obračun plačila prispevkov od plač iz delovnega razmerja.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0074405
ZIL-1 člen 42, 43, 111.
znamka simbol Evropske unije – zainteresirana oseba – tožba za ugotovitev ničnosti znamke – Pariška konvencija – vrnitev tožbe v popravo – procesna sposobnost Evropske unije – relevantna javnost – prepoved registracije državnega simbola
Za presojo, ali izpodbijana znamka predstavlja posnemanje uradnega znaka, grba, emblema ali punca, je bistveno, da sodišče upošteva heraldični opis znakov, pri tem pa upošteva, da relevantna javnost vseh geometrijskih razlik pri znakih ne bo opazila.
Relevantno javnost, kot izhaja tudi iz sodne prakse Sodišča EU predstavljajo povprečni potrošniki, ki so normalno obveščeni ter razumno pozorni in preudarni.
Pri absolutnem zavrnilnem (razveljavitvenem) razlogu, ki vsebuje sklicevanje na 6ter člen Pariške konvencije, gre za prepoved ne samo registracije znamk, ki jih sestavlja samo državni simbol ali njegovo posnemanje „v heraldičnem pogledu“, temveč tudi prepoved registracije in uporabe državnega simbola ali posnemanje takega simbola „v heraldičnem pogledu“ kot dela sestavljene znamke. Zato je treba za presojo sestavljene znamke z vidika te določbe upoštevati vsakega od delov navedene znamke.
Vrnitev tožbe v popravo oziroma zagotovitev drugega ukrepa za odpravo nepravilnosti pride v poštev tudi, če sodišče ugotovi, da tožbo vlaga oseba, ki nima procesne sposobnosti. Sodišče v takem primeru tožbo v popravo vrne zakonitemu zastopniku osebe, ki ima procesno sposobnost (torej ne procesno nesposobnemu tožniku) in ga pozove, naj se izreče, ali se s tožbo strinja oziroma ali jo odobri.
ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. Zakon o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 65, 65/2.
zavarovalna doba – čas šolanja – čas poklicne rehabilitacije
Ker je tožnico obravnavala posebna komisija zavoda za slepo in slabovidno mladino, ki je s šolanjem na redni srednji šoli soglašala in ga pogojevala z nadaljnjim rednim šolanjem na višji šoli, se tožnici čas šolanja na redni srednji in višji šoli kot slepi osebi prizna v zavarovalno dobo, kljub temu da jo tedanja skupnost socialnega skrbstva s pisno odločbo ni napotila na usposabljanje,
ZSV člen 24, 37, 37/1, 39, 39a, 41, 41/4. OZ člen 288, 293, 293/1.
vrnitev preplačila – denarna socialna pomoč – vračunavanje obresti – delno plačilo dolga
Toženka z delnim plačilom dolga (v višini glavnice) ni poplačala glavnice, temveč do delnega plačila natekle zakonske zamudne obresti, šele nato pa se je do višine plačila začela poplačevati tudi glavnica. Toženka je zato dolžna tožnici plačati še preostali znesek glavnice, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po dnevu delnega plačila dolga.
Temeljna predpostavka za vsak obogatitveni zahtevek je, da je do obogatitve dolžnika prišlo brez pravnega temelja. Če upnik zahteva izpolnitev pogodbene obveznosti, je s tem izključena uporaba pravil o neupravičeni obogatitvi.
Terjatev tožeče stranke dospeva mesečno. Je torej občasna terjatev. Zanjo velja triletni zastaralni rok. Takšen zastaralni rok velja enako za občasne terjatve iz gospodarskih in negospodarskih pogodb.
Ker je bilo z dokončno odločbo tožnika odločeno, da toženec do otroškega dodatka ni upravičen, je toženec dodatek prejel neupravičeno in ga je dolžan vrniti tožniku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074421
OZ člen 111, 111/4, 481. ZPP člen 212, 337, 337/1.
vrnitev kupnine – garancija na zadovoljstvo – pobotni ugovor – učinki razveza ne pogodbe – pritožbena novota
„Garancija na zadovoljstvo“, ki je bila tožeči stranki dana poleg običajne garancije za brezhibno delovanje naprave, glede na opis v računu in izjavi pomeni, da lahko tožeča stranka napravo iz kateregakoli razloga vrne toženi stranki in zahteva vračilo kupnine in demontažo naprave.
ZJU člen 33. ZDR člen 18, 18/3, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – policist – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi
Za državne organe in tudi za policijo je postopek odločanja o pravicah in obveznostih javnih uslužbencev urejen tako, da v vlogi delodajalca nastopa predstojnik oziroma od njega pooblaščena oseba, o pritožbah zoper njegove odločitve pa odloča Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja (33. člen ZJU in 3. odstavek 18. člena ZDR). V tožnikovem primeru torej generalni direktor policije, ki je za očitane kršitve tožniku izvedel, ko so tožniku odvzeli prostost. Ker je bil zagovor tako opravljen znotraj 30-dnevnega subjektivnega roka, je bila izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku podana pravočasno.
Presoja sodišča v delovnem sporu o zakonitosti izredne odpovedi po 1. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ni odvisna od odločitve v kazenskem postopku, ki lahko poteka sočasno.
PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO – SODNE TAKSE – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0070198
ZGD-1 člen 425, 425/2. ZST-1 člen 5, 5-2. ZIZ člen 24, 24/4.
prehod terjatve – prenehanje družbe po skrajšanem postopku – družbenik izbrisane družbe – prisilna izterjava sodne takse – sodna taksa kot pravna predpostavka
Izjava A., da prevzame obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, je tista, ki ga materialnopravno zavezuje. Sodišče prve stopnje je kot upnik s sklepom registrskega sodišča o izbrisu tožnice iz sodnega registra dokazalo prehod obveznosti plačila sodne takse nanj.
Ker je do izbrisa tožnice prišlo na podlagi določb ZGD-1 o prenehanju družbe po skrajšanem postopku in ne na podlagi določb 7. poglavja ZFPPIPP o prisilnem prenehanju družbe, so pritožbene, da bi moralo sodišče prve stopnje v predmetni pravdi postopati po določbah ZFPPIPP in posledično uporabiti določbe ZPUOOD o odpustu obveznosti, neutemeljene.
Premoženje, ki je zapustniku pripadlo zaradi vrnitve zaplenjenega premoženja ter na podlagi denacionalizacije, predstavlja premoženje, za katerega se v zapuščinskem postopku, v katerem je dedinja podala izjavo o odstopu od dednega deleža, ni vedelo, da pripada zapuščini. Ker je odstop dednega deleža mogoč zgolj glede znanega zapuščinskega premoženja, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko izjave o odstopu dednega deleža ni upoštevalo tudi pri odločanju o pozneje najdenemu premoženju.
SPZ člen 9, 27, 28, 43, 44, 44/2, 269. ZZK-1 člen 8.
priposestvovanje lastninske pravice – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera priposestvovalca – dobra vera pridobitelja nepremičnine – izvenknjižno priposestvovanje – lastniška posest – poizvedovalna dolžnost
Kupec nepremičnine se ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, če je opustil raziskovalno dolžnost glede stanja nepremičnine v naravi. Zlasti ob dejstvu, da se drugo toženec z nakupom nepremičnin ukvarja profesionalno, bi v okviru skrbnosti dobrega gospodarstvenika moral vedeti, da vknjiženo stanje nepremičnin ne odraža vedno resničnega stanja.
Lastninsko pravico na nepremičnini je mogoče priposestvovati tudi izvenknjižno. To pomeni, da opravičljiva zmota priposestvovalca, ki je pogoj za njegovo dobrovernost, ni nujno oprta na usklajeno zemljiškoknjižno stanje, temveč lahko izhaja tudi iz drugih okoliščin.
Zgolj dejstvo, da so bili tožniki s strani lastnikov sosednjih nepremičnin opozorjeni, da je za pridobitev lastninske pravice potreben še vpis v zemljiško knjigo, ne predstavlja zadostnega argumenta, ki bi vplival na dobro vero tožnikov in z gotovostjo dokazal njen neobstoj. Tožniki so se namreč ves čas priposestvovalne dobe zavedali, da v zemljiško knjigo niso vpisani, pa so (opravičeno) zmotno mislili, da to na njihovo upravičenje do posesti ne bo vplivalo.
Bistveno je, ali je aneks veljaven, veljavnost pa ni odvisna od tega, ali so aneks podpisali vsi etažni lastniki, torej tudi dolžnica, pač pa od tega, kateri pogoj za njegovo veljavnost je določen v samem aneksu. Če je določen pogoj za veljavnost izpolnjen, zavezujejo določbe aneksa k pogodbi o upravljanju vse etažne lastnike, torej tudi dolžnico, ne glede na to, ali ga je podpisala ali ne.
priposestvovanje – priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – potek priposestvovalne dobe – družbena lastnina – dobroverna posest – dobroverna lastniška posest – nepremičnina v družbeni lastnini
Na nepremičnini v družbeni lastnini ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Tako je izrecno določal ZTLR, enako pa je veljalo tudi v času veljavnosti ODZ.
ZMZPP člen 20. ZOR člen 387, 1035, 1040. UZITUL-A člen 22b. UZITUL člen 19.
pogodba o bančnem depozitu – hrvaški varčevalci – vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ – zastaranje – razmerje z mednarodnim elementom – statusno preoblikovanje banke – podružnica
Ključno v tej zadevi je, da je tožeča stranka toženkin depozitar, ker je bila depozitar njene podružnice. Depozitno pogodbo je sklenila pri podružnici tožene stranke, ki ni bila samostojna pravna oseba in tako ni mogla poslovati v svojem imenu in za svoj račun, pač pa v imenu in za račun prvotožene stranke.
Spor med posameznimi varčevalci in Ljubljansko banko d.d. iz sklenjenih pogodb o bančnem depozitu je treba reševati ob upoštevanju splošnih pravil obligacijskega prava.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – darilo – nujni dedič – zapuščinska obravnava – uveljavitev nujnega deleža
V primeru, ko zaradi razpolaganj za časa življenja (s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, darilna pogodba) zapustnik ob smrti ni imel nobenega premoženja, zaradi česar ni pogojev za opravo zapuščinske obravnave ter v primeru, ko obdarjenci niso udeleženci zapuščinskega postopka, mora nujni dedič zahtevek za uveljavitev nujnega deleža vselej uveljavljati neposredno v pravdi z ustreznim oblikovalnim in dajatvenim zahtevkom.