PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0074431
ZPP člen 311, 311/2, 311/3, 318, 318/1, 318/1-3, 347, 347/1. ZASP člen 146, 146/1, 153, 153/1, 159, 159/4, 168, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 4, 168, 168/1, 169.
neupravičena obogatitev – javno priobčevanje fonogramov – sklepčnost – zamudna sodba – zapadlost terjatve – povrnitev škode zaradi odkrivanja kršitev
Iz procesnopravnega stališča bi zahtevki ne bili neutemeljeni le, če bi bila tožeča stranka opredeljeno zahtevala poročanje za čas do konca glavne obravnave. Takšnega zahtevka pa ni postavila. Tožba je torej bila v tem delu obremenjena z neodpravljivo nesklepčnostjo iz povsem procesnopravnih razlogov.
Temeljna predpostavka za vsak obogatitveni zahtevek je, da je do obogatitve dolžnika prišlo brez pravnega temelja. Če upnik zahteva izpolnitev pogodbene obveznosti, je s tem izključena uporaba pravil o neupravičeni obogatitvi.
Terjatev tožeče stranke dospeva mesečno. Je torej občasna terjatev. Zanjo velja triletni zastaralni rok. Takšen zastaralni rok velja enako za občasne terjatve iz gospodarskih in negospodarskih pogodb.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – dokazna vrednost pisne izjave stranke – pisna izjava priče – neposredno zaslišanje
Ker pisna izjava tožene stranke z dne 14. 12. 2011 ni bila dana na poziv ali s soglasjem sodišča, ta ne more biti dokazno enakovredna izjavi, ki jo določa 236.a člen ZPP člen niti izjavi, ki bi jo tožena stranka podala ob priliki neposrednega zaslišanja.
ZPIZ-1 člen 68, 70, 70/2, 144. Seznam telesnih okvar, poglavje V A točka 1 a, poglavje VII A točka 2, poglavje 11.
telesna okvara – invalidnina – pokojninska doba – delovna leta
Kljub temu da je pri tožniku podana 90% telesna okvara, nima pravice do invalidnine, ker ne izpolnjuje pogoja pokojninske dobe. Z dopolnjeno dobo 6 let, 7 mesecev in 26 dni namreč ne pokriva ene tretjine delovnih let, kljub odštetemu času, ko je bil prijavljen pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Pisno opozorilo iz prvega odstavka 83. člena ZDR je pogoj za (kasnejšo) redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v kolikor bo delavec ponavljal kršitve.
Tožnica je pri razporejanju dela delavcev ravnala v skladu z navodili nadrejenih, zato je pisno opozorilo tožnici, da je delavce razporedila na delo v nasprotju s predpisi, neutemeljeno. Za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga tako ni bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 83. člena ZDR.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 169, 243, 243/4, 347. ZPIZ-1 člen 209.
plača - regres za letni dopust – bistvena kršitev določb postopka – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – zastaranje – plačilo prispevkov – samostojni podjetnik
Dohodek, ki ga je tožnik ustvaril v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja iz naslova samozaposlitve, ko delavec opravlja delo samostojno in neodvisno, na tej podlagi pa je bil tudi zavarovan za polni delovni čas, predstavlja plačilo za delo oziroma korist, ki nadomešča izgubo izplačil iz naslova plače pri delodajalcu (toženi stranki). Zato je pri odločanju o tožnikovem zahtevku v skladu z določbama 169 in 243/4 OZ potrebno upoštevati, da je za prejete dohodke iz naslova dela tožnik sam zmanjšal škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonitega izpada plače pri toženi stranki.
Vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi predpostavlja, da je bil tožnik od dneva prenehanja delovnega razmerja tudi materialno prikrajšan zaradi neizplačevanja prejemkov iz delovnega razmerja. Njihovo plačilo bi zato lahko od tožene stranke zahteval že od dneva nastanka vsakokratnega materialnega prikrajšanja, t. j. od dneva zapadlosti plač oziroma drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki bi mu bili sicer izplačani, če ne bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja. Stališče, da se zapadlost odškodninske terjatve ne veže na pravnomočnost odločitve o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, velja tako tudi za reparacijsko terjatev. Zato je potrebno glede uveljavljanih denarnih terjatev tožnika upoštevati, da so zapadle v plačilo na dan, ko bi mu bile sicer izplačane, če ne bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja.
Dejstvo, da je bil tožnik sicer zavarovan kot samostojni podjetnik posameznik ne pomeni, da v obravnavanem primeru ni pravne podlage za obračun plačila prispevkov od plač iz delovnega razmerja.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0074405
ZIL-1 člen 42, 43, 111.
znamka simbol Evropske unije – zainteresirana oseba – tožba za ugotovitev ničnosti znamke – Pariška konvencija – vrnitev tožbe v popravo – procesna sposobnost Evropske unije – relevantna javnost – prepoved registracije državnega simbola
Za presojo, ali izpodbijana znamka predstavlja posnemanje uradnega znaka, grba, emblema ali punca, je bistveno, da sodišče upošteva heraldični opis znakov, pri tem pa upošteva, da relevantna javnost vseh geometrijskih razlik pri znakih ne bo opazila.
Relevantno javnost, kot izhaja tudi iz sodne prakse Sodišča EU predstavljajo povprečni potrošniki, ki so normalno obveščeni ter razumno pozorni in preudarni.
Pri absolutnem zavrnilnem (razveljavitvenem) razlogu, ki vsebuje sklicevanje na 6ter člen Pariške konvencije, gre za prepoved ne samo registracije znamk, ki jih sestavlja samo državni simbol ali njegovo posnemanje „v heraldičnem pogledu“, temveč tudi prepoved registracije in uporabe državnega simbola ali posnemanje takega simbola „v heraldičnem pogledu“ kot dela sestavljene znamke. Zato je treba za presojo sestavljene znamke z vidika te določbe upoštevati vsakega od delov navedene znamke.
Vrnitev tožbe v popravo oziroma zagotovitev drugega ukrepa za odpravo nepravilnosti pride v poštev tudi, če sodišče ugotovi, da tožbo vlaga oseba, ki nima procesne sposobnosti. Sodišče v takem primeru tožbo v popravo vrne zakonitemu zastopniku osebe, ki ima procesno sposobnost (torej ne procesno nesposobnemu tožniku) in ga pozove, naj se izreče, ali se s tožbo strinja oziroma ali jo odobri.
ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZDR člen 113, 227, 227/3. ZIN člen 30. ZIZ člen 58, 58/1, 272, 272/1, 272/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – zdržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – predstavniki delavcev – inšpekcijsko nadzorstvo – obstoj verjetnosti terjatve
Sindikalni zaupnik ali član sveta delavcev, ki ne ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, ne uživa posebnega pravnega varstva pred odpovedjo po 113. členu ZDR, zato soglasje sindikata oziroma organa, katerega član je, ni potrebno.
V tej fazi postopka verjetnost tožnikove terjatve še ni izkazana, saj iz listin, ki jih je tožnik priložil k tožbi in začasni odredbi, ni razvidno, da bi tožena stranka postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpeljala v nasprotju z določbami ZDR.
plačilo za delo – nadurno delo – carinik – oskrba službenega psa
Za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka tožnika za plačilo ur, ki jih je kot carinik – preiskovalec opravil izven delovnega časa, za oskrbo službenega psa, je bistveno, ali je bilo mogoče vsa opravila, ki so bila povezana s tožnikovim delom carinika preiskovalca, ki so se nanašala na oskrbo službenega psa, opraviti znotraj rednega delovnega časa, ali pa je narava dela pri toženi stranki narekovala povečan obseg dela, tako, da se je moralo opravljati delo preko polnega delovnega časa. Ker je tožnik 24 ur na dan skrbel za službenega psa z vednostjo in po naročilu tožene stranke, je mogoče tudi ta opravila šteti za opravljanje dela, ugotoviti pa je potrebno obseg tega dela (v okviru rednega delovnega časa in izven rednega delovnega časa).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074421
OZ člen 111, 111/4, 481. ZPP člen 212, 337, 337/1.
vrnitev kupnine – garancija na zadovoljstvo – pobotni ugovor – učinki razveza ne pogodbe – pritožbena novota
„Garancija na zadovoljstvo“, ki je bila tožeči stranki dana poleg običajne garancije za brezhibno delovanje naprave, glede na opis v računu in izjavi pomeni, da lahko tožeča stranka napravo iz kateregakoli razloga vrne toženi stranki in zahteva vračilo kupnine in demontažo naprave.
začetek postopka osebnega stečaja – insolventnost – pravni interes – zavarovana terjatev – namen stečajnega postopka – postopek individualne izvršbe
Upravičenje (pravni interes) do sodnega varstva je dovoljeno priznati le, če tisti, ki zahteva takšno sodno varstvo, svoje pravice ne more uresničiti na drug, ustreznejši način. Stečajni postopek je posebna oblika izvršilnega postopka, ki se opravi nad celotnim premoženjem dolžnika z namenom enakomernega in sočasnega poplačila vseh upnikov. Ker ima v tem primeru dolžnica samo enega upnika, ki ima svojo celotno terjatev zavarovano s hipoteko, upnik nima interesa za vodenje stečajnega postopka, ker lahko enak namen (poplačilo svoje terjatve v celoti) doseže tudi v postopku individualne izvršbe in njegov položaj glede poplačila v primeru stečajnega postopka ne bi bil v ničemer ugodnejši.
ZJU člen 33. ZDR člen 18, 18/3, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – policist – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi
Za državne organe in tudi za policijo je postopek odločanja o pravicah in obveznostih javnih uslužbencev urejen tako, da v vlogi delodajalca nastopa predstojnik oziroma od njega pooblaščena oseba, o pritožbah zoper njegove odločitve pa odloča Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja (33. člen ZJU in 3. odstavek 18. člena ZDR). V tožnikovem primeru torej generalni direktor policije, ki je za očitane kršitve tožniku izvedel, ko so tožniku odvzeli prostost. Ker je bil zagovor tako opravljen znotraj 30-dnevnega subjektivnega roka, je bila izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku podana pravočasno.
Presoja sodišča v delovnem sporu o zakonitosti izredne odpovedi po 1. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ni odvisna od odločitve v kazenskem postopku, ki lahko poteka sočasno.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice – negatorna tožba – protipravno vznemirjanje - upravičen razlog za vznemirjanje - samopomoč
Za utemeljenost tožbe mora tožeča stranka trditi in dokazati, da je lastnica določene stvari in da tožena stranka v to lastninsko pravico neutemeljeno posega in jo s tem vznemirja.
Toženec tudi v primeru, da bi držale njegove navedbe, da je prvi tožnik z nasutjem posegel tudi na njegovo parcelo, iz tega naslova ne bi bil upravičen, da odstrani nasut material s parcele druge tožnice in tretjega tožnika, ampak bi kvečjemu to lahko storil le na svoji parceli.
Kadar sodišče odloča o nasprotujočih si trditvah nasprotnih strank in obe stranki predlagata dokaze, sodišče ne more odločiti na podlagi večje verjetnosti navedb. Na tak način onemogoči stranki, ki v postopku ne uspe, da bi s predlaganjem dokazov dokazovala pravno odločilna dejstva.
ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0067927
OZ člen 73, 73/4.
pogodba sklenjena s strani neupravičene osebe – zastopanje – zastopnik – odškodninska odgovornost zastopnika – neupravičeno zastopanje – skrbnost dobrega strokovnjaka
Pri presoji, ali je bil sopogodbenik dolžan vedeti, da zastopnik ni imel pooblastila, so pomembne okoliščine v zvezi s sklenitvijo pogodbe, na podlagi katerih bi sopogodbenik lahko sklepal, da zastopnik ni imel upravičenja za zastopanje.
Pravni interes za vodenje pravde je procesna predpostavka, ki mora biti podana v vseh fazah pravdnega postopka. Z razvezo pogodbe o preužitku s sodbo okrožnega sodišča je prenehal pravni interes tožnika za izpodbijanje dolžnikovega pravnega dejanja (actio Pauliana), storjenega prav s sklenitvijo omenjene preužitkarske pogodbe.
ZPP v določilih o pravdnih stroških ne ureja posebej primera, ko pride do zavrženja tožbe. Tak primer mora zato sodišče obravnavati po splošnem načelu uspeha iz prvega odstavka 154. člena ZPP.
Bistveno je, ali je aneks veljaven, veljavnost pa ni odvisna od tega, ali so aneks podpisali vsi etažni lastniki, torej tudi dolžnica, pač pa od tega, kateri pogoj za njegovo veljavnost je določen v samem aneksu. Če je določen pogoj za veljavnost izpolnjen, zavezujejo določbe aneksa k pogodbi o upravljanju vse etažne lastnike, torej tudi dolžnico, ne glede na to, ali ga je podpisala ali ne.
Pogoji za izpodbijanje niso izpolnjeni, če ima pravno dejanje za posledico prerazporeditev strukture dolžnikovega premoženja, ter da zato ta pogoj izključuje izpodbijanje dvostranskih pogodb, kjer je med nasprotnima izpolnitvama vzpostavljena vsaj približna objektivna ekvivalenca.
ZOR člen 156, 156/3. ZPP člen 337, 337/1, 355. ZVO člen 9, 78.
premoženjska škoda – nepremoženjska škoda - čezmerna obremenitev okolja - imisije
Pri zapolnjevanju omenjenega pravnega standarda škode, ki normalne meje presega (oz. čezmernih obremenitev okolja), pa je sodišče prve stopnje zavzelo napačen materialnopravni pristop. Še posebej v obravnavani zadevi, ko je bila zatrjevana prepletenost večih vrst imisij, od katerih so vsaj nekatere zaradi pomanjkanja ustreznih predpisov (pa tudi metod merjenja) praktično neizmerljive, je bilo potrebno kot predhodno vprašanje ugotoviti, kakšna je normalna meja oziroma normalna obremenitev okolja s tovrstnimi vplivi. Šele odgovor na to vprašanje nam omogoča nadaljnje presojanje, ali so navedene meje presežene oz. ali je obremenitev okolja čezmerna. Pri tem pa mora sodišče izhajati iz normalnih meja in normalnih vplivov v okolici deponij, v katere so tožniki z zgoraj izpostavljenimi pogodbami po 78. členu ZVO pristali in zanje tudi dobili nadomestilo.