PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE– CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0074424
ZPP člen 311, 311/2, 311/3, 318, 318/1, 318/1-3, 347, 347/1. ZASP člen 146, 146/1, 153, 153/1, 159, 159/4, 168, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 4, 168, 168/1, 169.
neupravičena obogatitev – javno priobčevanje fonogramov – sklepčnost – zamudna sodba – zapadlost terjatve – povrnitev škode zaradi odkrivanja kršitev
Iz procesnopravnega stališča bi zahtevki ne bili neutemeljeni le, če bi bila tožeča stranka opredeljeno zahtevala poročanje za čas do konca glavne obravnave. Takšnega zahtevka pa ni postavila. Tožba je torej bila v tem delu obremenjena z neodpravljivo nesklepčnostjo iz povsem procesnopravnih razlogov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Sodišče je ugotovilo, da se je tožena stranka odločila za optimizacijo poslovanja in racionalizacijo v načinu organiziranja posameznih služb v podjetju. Dela in naloge delovnega mesta „računovodja“, ki ga je pred odpovedjo zasedala tožnica, je z uvedbo sistema za evidentiranje delovnega časa delno avtomatizirala, delno pa prerazporedila med ostale zaposlene, s čimer se je potreba po delu na tem delovnem mestu zmanjšala in je bila zaradi tega tožnici odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici.
ZSV člen 24, 37, 37/1, 39, 39a, 41, 41/4. OZ člen 288, 293, 293/1.
vrnitev preplačila – denarna socialna pomoč – vračunavanje obresti – delno plačilo dolga
Toženka z delnim plačilom dolga (v višini glavnice) ni poplačala glavnice, temveč do delnega plačila natekle zakonske zamudne obresti, šele nato pa se je do višine plačila začela poplačevati tudi glavnica. Toženka je zato dolžna tožnici plačati še preostali znesek glavnice, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po dnevu delnega plačila dolga.
PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO – SODNE TAKSE – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0070198
ZGD-1 člen 425, 425/2. ZST-1 člen 5, 5-2. ZIZ člen 24, 24/4.
prehod terjatve – prenehanje družbe po skrajšanem postopku – družbenik izbrisane družbe – prisilna izterjava sodne takse – sodna taksa kot pravna predpostavka
Izjava A., da prevzame obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, je tista, ki ga materialnopravno zavezuje. Sodišče prve stopnje je kot upnik s sklepom registrskega sodišča o izbrisu tožnice iz sodnega registra dokazalo prehod obveznosti plačila sodne takse nanj.
Ker je do izbrisa tožnice prišlo na podlagi določb ZGD-1 o prenehanju družbe po skrajšanem postopku in ne na podlagi določb 7. poglavja ZFPPIPP o prisilnem prenehanju družbe, so pritožbene, da bi moralo sodišče prve stopnje v predmetni pravdi postopati po določbah ZFPPIPP in posledično uporabiti določbe ZPUOOD o odpustu obveznosti, neutemeljene.
Prenehanje pravne osebe z izbrisom iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe, da zahteva plačilo obveznosti od osebno odgovornih ali drugih družbenikov, na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti oziroma uveljavlja odgovornost aktivnih družbenikov.
Poziv pravnim naslednikom pravne osebe, naj prevzamejo pravdo na podlagi 1. odstavka 208. člena ZPP, je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.
ZPP člen 180, 184, 184/3. OZ člen 421, 421/2, 1038, 1038/2.
sprememba tožbenega zahtevka – dopolnitev tožbe – prenos nakazila – prenos terjatve – ugovori asignata
Tožeča stranka je bila dolžna dopolniti dejansko podlago tožbenega zahtevka, saj bi bila v nasprotnem primeru njena tožba nepopolna. Tožeča stranka je torej le spremenila svoje navedbe (zatrjevala je dejansko podlago iz osnovnega pravnega razmerja po asignacijski pogodbi sklenjeni s toženo stranko), zaradi tega pa tožbeni zahtevek (na isto vsoto denarnega zahtevka), ni bil spremenjen.
Če pride do prenosa nakazila po akceptu nakazanca, to je asignata, preide skupaj s prenosom pooblastila tudi terjatev asignatarja na novega pridobitelja. To pa pomeni, da je treba glede ugovorov asignata (tožene stranke) smiselno uporabiti določila o cesiji. Na tej podlagi je zato treba asignatu priznati tako ugovore, ki jih ima osebno zoper novega pridobitelja, kot tudi ugovore, ki jih je imel nasproti asignatarju.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Pisno opozorilo iz prvega odstavka 83. člena ZDR je pogoj za (kasnejšo) redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v kolikor bo delavec ponavljal kršitve.
Tožnica je pri razporejanju dela delavcev ravnala v skladu z navodili nadrejenih, zato je pisno opozorilo tožnici, da je delavce razporedila na delo v nasprotju s predpisi, neutemeljeno. Za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga tako ni bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 83. člena ZDR.
Dejstvo, da je bila tožnica že pred škodnim dogodkom gibalno ovirana in je pred padcem poskakovala, pri čemer ne obstaja kakšna splošna prepoved poskakovanja, samo po sebi ne pomeni, da bi bila iz teh razlogov podana tožničina sokrivda za nastanek škodnega dogodka.
Ker je bilo z dokončno odločbo tožnika odločeno, da toženec do otroškega dodatka ni upravičen, je toženec dodatek prejel neupravičeno in ga je dolžan vrniti tožniku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neobveščanje delavca o izostanku – zdravstveno stanje - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnik svojega delodajalca ni obvestil oziroma seznanil z razlogom svoje odsotnosti, zato je storil kršitev po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR in to kljub temu, da v spornem obdobju zaradi zdravstvenih težav ni bil sposoben za delo, saj razlog izostanka v zvezi s kršitvijo po 3. alineji 1. odstavka citiranega člena ni odločilnega pomena.
ZJU člen 33. ZDR člen 18, 18/3, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – policist – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi
Za državne organe in tudi za policijo je postopek odločanja o pravicah in obveznostih javnih uslužbencev urejen tako, da v vlogi delodajalca nastopa predstojnik oziroma od njega pooblaščena oseba, o pritožbah zoper njegove odločitve pa odloča Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja (33. člen ZJU in 3. odstavek 18. člena ZDR). V tožnikovem primeru torej generalni direktor policije, ki je za očitane kršitve tožniku izvedel, ko so tožniku odvzeli prostost. Ker je bil zagovor tako opravljen znotraj 30-dnevnega subjektivnega roka, je bila izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku podana pravočasno.
Presoja sodišča v delovnem sporu o zakonitosti izredne odpovedi po 1. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ni odvisna od odločitve v kazenskem postopku, ki lahko poteka sočasno.
začetek postopka osebnega stečaja – insolventnost – pravni interes – zavarovana terjatev – namen stečajnega postopka – postopek individualne izvršbe
Upravičenje (pravni interes) do sodnega varstva je dovoljeno priznati le, če tisti, ki zahteva takšno sodno varstvo, svoje pravice ne more uresničiti na drug, ustreznejši način. Stečajni postopek je posebna oblika izvršilnega postopka, ki se opravi nad celotnim premoženjem dolžnika z namenom enakomernega in sočasnega poplačila vseh upnikov. Ker ima v tem primeru dolžnica samo enega upnika, ki ima svojo celotno terjatev zavarovano s hipoteko, upnik nima interesa za vodenje stečajnega postopka, ker lahko enak namen (poplačilo svoje terjatve v celoti) doseže tudi v postopku individualne izvršbe in njegov položaj glede poplačila v primeru stečajnega postopka ne bi bil v ničemer ugodnejši.
Tožba neizbranega kandidata za razveljavitev postopka izbire, razveljavitev pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom in izvedbo ponovnega razpisnega postopka je nedopustna, zato se zavrže, saj lahko skladno z ZDR neizbrani kandidat uveljavlja le odškodninski zahtevek v primeru, če je pri izbiri kršena prepoved diskriminacije.
predhodna odredba – pogoji za izdajo – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – odločba domačega sodišča, ki še ni izvršljiva
Ker v obravnavanem primeru predhodna odredba temelji na odločbi domačega sodišča, ki še ni izvršljiva, niso pravno upoštevne pritožbene trditve dolžnika, s katerimi izpodbija obstoj upnikove terjatve do njega in so podane v smeri, da je del upnikove terjatve zastaral, preostali del pa da je sporen, ker je dolžnik uveljavljal reklamacije za prejeto blago.
namen plačila sodnih taks - vrnitev dela sodne takse za postopek izvršbe - nadaljevanje izvršbe na podlagi verodostojne listine v pravdnem postopku - vštevanje takse - nastanek taksne obveznosti - umik predloga za izvršbo
ZST-1 ne predpisuje, da se v primeru umika predloga za izvršbo med izvršilnim postopkom del vplačane takse za postopek izvršbe vrne stranki, v konkretnem primeru je treba znižati le tisti del takse po tar. št. 1111, ki se nanaša samo na pravdni postopek, ne pa tudi tiste sodne takse, ki je bila plačana za predhodni postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
ZDR člen 82, 82/2,110, 111, 111/1, 111/1-8. ZPP člen 228, 277, 328.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zloraba bolniškega staleža
Tožnica v času bolniškega staleža ni vodila plesnega tečaja, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici zaradi zlorabe bolniškega staleža, nezakonita. Pri tem ni bistveno, kakšna navodila osebne zdravnice je imela tožnica za čas bolniškega staleža.
umik tožbe - razveza zakonske zveze – zapisnik o svetovalnem razgovoru
Umik tožbe je pravilno podan, tudi če je izjava o umiku tožbe vsebovana v zapisniku, ki ga vodi CSD o svetovalnem razgovoru in katerega priloži poročilu, ki ga nato pošlje sodišču.
Temeljna predpostavka za vsak obogatitveni zahtevek je, da je do obogatitve dolžnika prišlo brez pravnega temelja. Če upnik zahteva izpolnitev pogodbene obveznosti, je s tem izključena uporaba pravil o neupravičeni obogatitvi.
Terjatev tožeče stranke dospeva mesečno. Je torej občasna terjatev. Zanjo velja triletni zastaralni rok. Takšen zastaralni rok velja enako za občasne terjatve iz gospodarskih in negospodarskih pogodb.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Tožena stranka ni dokazala, da je zaradi reorganizacije prenehala potreba po opravljanju dela tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, saj ni uspela dokazati, zakaj je ravno tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu „delavec na lesno obdelovalnih strojih“, na katerem je bilo zaposlenih več delavcev (40 do 45).