spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – dokazna vrednost pisne izjave stranke – pisna izjava priče – neposredno zaslišanje
Ker pisna izjava tožene stranke z dne 14. 12. 2011 ni bila dana na poziv ali s soglasjem sodišča, ta ne more biti dokazno enakovredna izjavi, ki jo določa 236.a člen ZPP člen niti izjavi, ki bi jo tožena stranka podala ob priliki neposrednega zaslišanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Tožena stranka ni dokazala, da je zaradi reorganizacije prenehala potreba po opravljanju dela tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, saj ni uspela dokazati, zakaj je ravno tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu „delavec na lesno obdelovalnih strojih“, na katerem je bilo zaposlenih več delavcev (40 do 45).
namen plačila sodnih taks - vrnitev dela sodne takse za postopek izvršbe - nadaljevanje izvršbe na podlagi verodostojne listine v pravdnem postopku - vštevanje takse - nastanek taksne obveznosti - umik predloga za izvršbo
ZST-1 ne predpisuje, da se v primeru umika predloga za izvršbo med izvršilnim postopkom del vplačane takse za postopek izvršbe vrne stranki, v konkretnem primeru je treba znižati le tisti del takse po tar. št. 1111, ki se nanaša samo na pravdni postopek, ne pa tudi tiste sodne takse, ki je bila plačana za predhodni postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO – SODNE TAKSE – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0070198
ZGD-1 člen 425, 425/2. ZST-1 člen 5, 5-2. ZIZ člen 24, 24/4.
prehod terjatve – prenehanje družbe po skrajšanem postopku – družbenik izbrisane družbe – prisilna izterjava sodne takse – sodna taksa kot pravna predpostavka
Izjava A., da prevzame obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, je tista, ki ga materialnopravno zavezuje. Sodišče prve stopnje je kot upnik s sklepom registrskega sodišča o izbrisu tožnice iz sodnega registra dokazalo prehod obveznosti plačila sodne takse nanj.
Ker je do izbrisa tožnice prišlo na podlagi določb ZGD-1 o prenehanju družbe po skrajšanem postopku in ne na podlagi določb 7. poglavja ZFPPIPP o prisilnem prenehanju družbe, so pritožbene, da bi moralo sodišče prve stopnje v predmetni pravdi postopati po določbah ZFPPIPP in posledično uporabiti določbe ZPUOOD o odpustu obveznosti, neutemeljene.
ZDR člen 82, 82/2,110, 111, 111/1, 111/1-8. ZPP člen 228, 277, 328.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zloraba bolniškega staleža
Tožnica v času bolniškega staleža ni vodila plesnega tečaja, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici zaradi zlorabe bolniškega staleža, nezakonita. Pri tem ni bistveno, kakšna navodila osebne zdravnice je imela tožnica za čas bolniškega staleža.
ZJU člen 33. ZDR člen 18, 18/3, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – policist – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi
Za državne organe in tudi za policijo je postopek odločanja o pravicah in obveznostih javnih uslužbencev urejen tako, da v vlogi delodajalca nastopa predstojnik oziroma od njega pooblaščena oseba, o pritožbah zoper njegove odločitve pa odloča Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja (33. člen ZJU in 3. odstavek 18. člena ZDR). V tožnikovem primeru torej generalni direktor policije, ki je za očitane kršitve tožniku izvedel, ko so tožniku odvzeli prostost. Ker je bil zagovor tako opravljen znotraj 30-dnevnega subjektivnega roka, je bila izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku podana pravočasno.
Presoja sodišča v delovnem sporu o zakonitosti izredne odpovedi po 1. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ni odvisna od odločitve v kazenskem postopku, ki lahko poteka sočasno.
Tožba neizbranega kandidata za razveljavitev postopka izbire, razveljavitev pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom in izvedbo ponovnega razpisnega postopka je nedopustna, zato se zavrže, saj lahko skladno z ZDR neizbrani kandidat uveljavlja le odškodninski zahtevek v primeru, če je pri izbiri kršena prepoved diskriminacije.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlog – višje sodišče – revizijsko sodišče – razlaga pojma
Obnovitveni razlog se lahko nanaša tudi na postopek pred revizijskim sodiščem. Ko govori ZPP v poglavju o obnovi o sodiščih, se namreč ta pojem nanaša na vsa, oziroma na katerokoli sodišče, ko pa ZPP govori o višjem sodišču, pa gre za katerokoli višje sodišče, ki je po svoji hierarhiji sodnega odločanja višje od sodišča prve stopnje (torej tako višje kot vrhovno sodišče).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Sodišče je ugotovilo, da se je tožena stranka odločila za optimizacijo poslovanja in racionalizacijo v načinu organiziranja posameznih služb v podjetju. Dela in naloge delovnega mesta „računovodja“, ki ga je pred odpovedjo zasedala tožnica, je z uvedbo sistema za evidentiranje delovnega časa delno avtomatizirala, delno pa prerazporedila med ostale zaposlene, s čimer se je potreba po delu na tem delovnem mestu zmanjšala in je bila zaradi tega tožnici odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici.
ZPP člen 149. ZASP člen 5, 5/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 53, 53/7.
izvedenina – izplačilo – avtorska agencija
Izplačilo nagrade in stroškov sodnega izvedenca preko avtorske agencije je skladno s 53. členom Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, po kateri se izplačilo opravi neposredno na račun izvedenca.
ZPP člen 133, 139. ZDR člen 6, 118. ZDSS-1 člen 41, 41/2. OZ člen 77, 79.
zamudna sodba – vročanje pravni osebi – prenehanje pooblastila – prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča – odškodnina zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je pravna oseba. Tožba s pozivom na odgovor ji je bila pravilno vročena tako, da je bilo pisanje izročeno osebi, ki je bila pooblaščena za sprejem (prvi odstavek 133. člena ZPP). Prenos sedeža tožene stranke (pri čemer je bil sklep o vpisu spremembe sedeža s pravnomočnim sklepom sodišča spremenjen tako, da je bil predlog za vpis spremembe sedeža zavrnjen), ne pomeni prenehanja pooblastila, ker ni v skladu z določbami 77. in 79. člena OZ.
Tožnica vtožuje odškodnino, kot denarno odmeno za odpoved reintegraciji. Pri odmeri odškodnine na podlagi prvega odstavka 118. člena ZDR se ne upoštevajo kriteriji za odmero odpravnine iz prvega odstavka 109. člena ZDR, saj se ta določba nanaša na odpravnino, ki gre delavcu v primeru odpovedi iz poslovnih razlogov ali zaradi nesposobnosti.
Temeljna predpostavka za vsak obogatitveni zahtevek je, da je do obogatitve dolžnika prišlo brez pravnega temelja. Če upnik zahteva izpolnitev pogodbene obveznosti, je s tem izključena uporaba pravil o neupravičeni obogatitvi.
Terjatev tožeče stranke dospeva mesečno. Je torej občasna terjatev. Zanjo velja triletni zastaralni rok. Takšen zastaralni rok velja enako za občasne terjatve iz gospodarskih in negospodarskih pogodb.
ugovor tretjega – odgovor na ugovor – pravica, ki preprečuje izvršbo
Ob pritožbeno neizpodbijanem dejstvu, da je upnik v postavljenem roku vložil odgovor na ugovor tretje in v njem izjavil, da mu nasprotuje, je odločitev sodišča prve stopnje, ko je ugovor tretje (brez meritorne presoje njegove vsebine) zavrnilo, pravilna.
Sicer pa je sodišče prve stopnje tretji pravilno pojasnilo, da z navedbami v ugovoru niti ni verjetno izkazala, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki bi preprečevala izvršbo.
ničnost pogodbe – pravni interes – posledice začetka stečajnega postopka – pretvorba nedenarnih terjatev v denarne
Ena od pravnih posledic začetka stečajnega postopka je tudi pretvorba nedenarnih terjatev v denarne. Nedenarna terjatev drugotožene stranke, nastala v posledici ugotovljene ničnosti pogodbe po predmetni tožbi, torej na izročitev delnic, bi se zaradi zgoraj navedene pravne posledice začetka stečajnega postopka nad prvotoženo stranko morala pretvoriti v denarno terjatev. V opisani situaciji torej tudi v primeru ugotovitve ničnosti pogodbe o prodaji delnic vračilo le-teh drugotoženi stranki ne bi bilo več možno, tudi, če bi jih prvotožena stranka imela, pa jih po neprerekanih trditvah le te nima več. Čim pa je tako, tožeča stranka ne more več doseči interesa, ki ga z vložitvijo tožbe na ugotovitev ničnosti pogodbe o prodaji delnic zasleduje.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih člen 53, 53/7.
nagrada izvedencu – avtorska agencija
Izplačilo nagrade in stroškov sodnemu izvedencu preko avtorske agencije je skladno s 53. členom Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih, veljavnega od 21. 1. 2012 dalje, ki v 7. odstavku določa, se izplačilo nagrade in stroškov izvedencu oziroma cenilcu opravi neposredno na njegov račun.
ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. Zakon o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 65, 65/2.
zavarovalna doba – čas šolanja – čas poklicne rehabilitacije
Ker je tožnico obravnavala posebna komisija zavoda za slepo in slabovidno mladino, ki je s šolanjem na redni srednji šoli soglašala in ga pogojevala z nadaljnjim rednim šolanjem na višji šoli, se tožnici čas šolanja na redni srednji in višji šoli kot slepi osebi prizna v zavarovalno dobo, kljub temu da jo tedanja skupnost socialnega skrbstva s pisno odločbo ni napotila na usposabljanje,
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE– CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0074424
ZPP člen 311, 311/2, 311/3, 318, 318/1, 318/1-3, 347, 347/1. ZASP člen 146, 146/1, 153, 153/1, 159, 159/4, 168, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 4, 168, 168/1, 169.
neupravičena obogatitev – javno priobčevanje fonogramov – sklepčnost – zamudna sodba – zapadlost terjatve – povrnitev škode zaradi odkrivanja kršitev
Iz procesnopravnega stališča bi zahtevki ne bili neutemeljeni le, če bi bila tožeča stranka opredeljeno zahtevala poročanje za čas do konca glavne obravnave. Takšnega zahtevka pa ni postavila. Tožba je torej bila v tem delu obremenjena z neodpravljivo nesklepčnostjo iz povsem procesnopravnih razlogov.
Tožnik tožbe ni popravil oziroma dopolnil tako, da bi bila primerna za obravnavanje (že tožnikov tožbeni zahtevek ne vsebuje vseh sestavin, zaradi katerih bi bil primeren za obravnavanje, saj iz njega ne izhaja niti kdo naj plača vtoževano odškodnino in komu), zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
Po 5. členu ZST-1 je tožnikova taksna obveznost nastala z vložitvijo tožbe, tako da plačilo sodne takse na vprašanje, če je bila tožnikova tožba primerna za obravnavanje, nima odločilnega vpliva.
ZZZPB člen 1, 1/3, 14, 15, 17, 17/1, 25. ZUTD člen 15, 15/14. ZPIZ-1 člen 189.
nadomestilo med brezposelnostjo – zavarovalna doba – čas skrbi za otroka
Kljub temu da je bil tožnici z odločbo zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje čas skrbi za dva otroka vštet v zavarovalno dobo za priznanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ji tega časa ni mogoče všteti v zavarovalno dobo za priznanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ker za to ni podlage v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.