ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZDR člen 113, 227, 227/3. ZIN člen 30. ZIZ člen 58, 58/1, 272, 272/1, 272/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – zdržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – predstavniki delavcev – inšpekcijsko nadzorstvo – obstoj verjetnosti terjatve
Sindikalni zaupnik ali član sveta delavcev, ki ne ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, ne uživa posebnega pravnega varstva pred odpovedjo po 113. členu ZDR, zato soglasje sindikata oziroma organa, katerega član je, ni potrebno.
V tej fazi postopka verjetnost tožnikove terjatve še ni izkazana, saj iz listin, ki jih je tožnik priložil k tožbi in začasni odredbi, ni razvidno, da bi tožena stranka postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpeljala v nasprotju z določbami ZDR.
Da bi bila tožena stranka upravičena do priglašenih stroškov iz naslova fotokopiranja, bi moralo biti ugotovljeno, da je izdelala več kot 100 strani fotokopij.
Tožeča stranka je samostojno uveljavljala zahtevek zaradi ugotovitve denarne terjatve zoper toženo stranko (delodajalca prenosnika in ne delodajalca prevzemnika), pri kateri ji ni prenehalo delovno razmerje, zato je dolžna toženi stranki povrniti nastale stroške po merilu uspeha strank v postopku glede na njen izid (prvi odstavek 154. člena ZPP).
Prenehanje pravne osebe z izbrisom iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe, da zahteva plačilo obveznosti od osebno odgovornih ali drugih družbenikov, na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti oziroma uveljavlja odgovornost aktivnih družbenikov.
Poziv pravnim naslednikom pravne osebe, naj prevzamejo pravdo na podlagi 1. odstavka 208. člena ZPP, je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.
ZPP člen 180, 184, 184/3. OZ člen 421, 421/2, 1038, 1038/2.
sprememba tožbenega zahtevka – dopolnitev tožbe – prenos nakazila – prenos terjatve – ugovori asignata
Tožeča stranka je bila dolžna dopolniti dejansko podlago tožbenega zahtevka, saj bi bila v nasprotnem primeru njena tožba nepopolna. Tožeča stranka je torej le spremenila svoje navedbe (zatrjevala je dejansko podlago iz osnovnega pravnega razmerja po asignacijski pogodbi sklenjeni s toženo stranko), zaradi tega pa tožbeni zahtevek (na isto vsoto denarnega zahtevka), ni bil spremenjen.
Če pride do prenosa nakazila po akceptu nakazanca, to je asignata, preide skupaj s prenosom pooblastila tudi terjatev asignatarja na novega pridobitelja. To pa pomeni, da je treba glede ugovorov asignata (tožene stranke) smiselno uporabiti določila o cesiji. Na tej podlagi je zato treba asignatu priznati tako ugovore, ki jih ima osebno zoper novega pridobitelja, kot tudi ugovore, ki jih je imel nasproti asignatarju.
umik tožbe - razveza zakonske zveze – zapisnik o svetovalnem razgovoru
Umik tožbe je pravilno podan, tudi če je izjava o umiku tožbe vsebovana v zapisniku, ki ga vodi CSD o svetovalnem razgovoru in katerega priloži poročilu, ki ga nato pošlje sodišču.
PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO – SODNE TAKSE – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0070198
ZGD-1 člen 425, 425/2. ZST-1 člen 5, 5-2. ZIZ člen 24, 24/4.
prehod terjatve – prenehanje družbe po skrajšanem postopku – družbenik izbrisane družbe – prisilna izterjava sodne takse – sodna taksa kot pravna predpostavka
Izjava A., da prevzame obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, je tista, ki ga materialnopravno zavezuje. Sodišče prve stopnje je kot upnik s sklepom registrskega sodišča o izbrisu tožnice iz sodnega registra dokazalo prehod obveznosti plačila sodne takse nanj.
Ker je do izbrisa tožnice prišlo na podlagi določb ZGD-1 o prenehanju družbe po skrajšanem postopku in ne na podlagi določb 7. poglavja ZFPPIPP o prisilnem prenehanju družbe, so pritožbene, da bi moralo sodišče prve stopnje v predmetni pravdi postopati po določbah ZFPPIPP in posledično uporabiti določbe ZPUOOD o odpustu obveznosti, neutemeljene.
spor majhne vrednosti – vezanost na ugotovljeno dejansko stanje – protipravnost ravnanja državnega organa – zaseg delovnega stroja
S trditvijo, da iz listinskih dokazov, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje, ne izhaja utemeljen sum, da je bil delovni stroj ukraden ter da ni obstajala nevarnost, da bo tožeča stranka ta stroj odtujila, tožeča stranka izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, kar pa v sporu majhne vrednosti ni dopustno, ker bi lahko šlo kvečjemu za kršitev po 1. odst. 339. čl. ZPP.
Temeljna predpostavka za vsak obogatitveni zahtevek je, da je do obogatitve dolžnika prišlo brez pravnega temelja. Če upnik zahteva izpolnitev pogodbene obveznosti, je s tem izključena uporaba pravil o neupravičeni obogatitvi.
Terjatev tožeče stranke dospeva mesečno. Je torej občasna terjatev. Zanjo velja triletni zastaralni rok. Takšen zastaralni rok velja enako za občasne terjatve iz gospodarskih in negospodarskih pogodb.
ničnost pogodbe – pravni interes – posledice začetka stečajnega postopka – pretvorba nedenarnih terjatev v denarne
Ena od pravnih posledic začetka stečajnega postopka je tudi pretvorba nedenarnih terjatev v denarne. Nedenarna terjatev drugotožene stranke, nastala v posledici ugotovljene ničnosti pogodbe po predmetni tožbi, torej na izročitev delnic, bi se zaradi zgoraj navedene pravne posledice začetka stečajnega postopka nad prvotoženo stranko morala pretvoriti v denarno terjatev. V opisani situaciji torej tudi v primeru ugotovitve ničnosti pogodbe o prodaji delnic vračilo le-teh drugotoženi stranki ne bi bilo več možno, tudi, če bi jih prvotožena stranka imela, pa jih po neprerekanih trditvah le te nima več. Čim pa je tako, tožeča stranka ne more več doseči interesa, ki ga z vložitvijo tožbe na ugotovitev ničnosti pogodbe o prodaji delnic zasleduje.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih člen 53, 53/7.
nagrada izvedencu – avtorska agencija
Izplačilo nagrade in stroškov sodnemu izvedencu preko avtorske agencije je skladno s 53. členom Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih, veljavnega od 21. 1. 2012 dalje, ki v 7. odstavku določa, se izplačilo nagrade in stroškov izvedencu oziroma cenilcu opravi neposredno na njegov račun.
Dejstvo, da je bila tožnica že pred škodnim dogodkom gibalno ovirana in je pred padcem poskakovala, pri čemer ne obstaja kakšna splošna prepoved poskakovanja, samo po sebi ne pomeni, da bi bila iz teh razlogov podana tožničina sokrivda za nastanek škodnega dogodka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neobveščanje delavca o izostanku – zdravstveno stanje - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnik svojega delodajalca ni obvestil oziroma seznanil z razlogom svoje odsotnosti, zato je storil kršitev po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR in to kljub temu, da v spornem obdobju zaradi zdravstvenih težav ni bil sposoben za delo, saj razlog izostanka v zvezi s kršitvijo po 3. alineji 1. odstavka citiranega člena ni odločilnega pomena.
začetek postopka osebnega stečaja – insolventnost – pravni interes – zavarovana terjatev – namen stečajnega postopka – postopek individualne izvršbe
Upravičenje (pravni interes) do sodnega varstva je dovoljeno priznati le, če tisti, ki zahteva takšno sodno varstvo, svoje pravice ne more uresničiti na drug, ustreznejši način. Stečajni postopek je posebna oblika izvršilnega postopka, ki se opravi nad celotnim premoženjem dolžnika z namenom enakomernega in sočasnega poplačila vseh upnikov. Ker ima v tem primeru dolžnica samo enega upnika, ki ima svojo celotno terjatev zavarovano s hipoteko, upnik nima interesa za vodenje stečajnega postopka, ker lahko enak namen (poplačilo svoje terjatve v celoti) doseže tudi v postopku individualne izvršbe in njegov položaj glede poplačila v primeru stečajnega postopka ne bi bil v ničemer ugodnejši.
ZJU člen 33. ZDR člen 18, 18/3, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – policist – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi
Za državne organe in tudi za policijo je postopek odločanja o pravicah in obveznostih javnih uslužbencev urejen tako, da v vlogi delodajalca nastopa predstojnik oziroma od njega pooblaščena oseba, o pritožbah zoper njegove odločitve pa odloča Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja (33. člen ZJU in 3. odstavek 18. člena ZDR). V tožnikovem primeru torej generalni direktor policije, ki je za očitane kršitve tožniku izvedel, ko so tožniku odvzeli prostost. Ker je bil zagovor tako opravljen znotraj 30-dnevnega subjektivnega roka, je bila izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku podana pravočasno.
Presoja sodišča v delovnem sporu o zakonitosti izredne odpovedi po 1. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ni odvisna od odločitve v kazenskem postopku, ki lahko poteka sočasno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Tožena stranka ni dokazala, da je zaradi reorganizacije prenehala potreba po opravljanju dela tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, saj ni uspela dokazati, zakaj je ravno tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu „delavec na lesno obdelovalnih strojih“, na katerem je bilo zaposlenih več delavcev (40 do 45).
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – dokazna vrednost pisne izjave stranke – pisna izjava priče – neposredno zaslišanje
Ker pisna izjava tožene stranke z dne 14. 12. 2011 ni bila dana na poziv ali s soglasjem sodišča, ta ne more biti dokazno enakovredna izjavi, ki jo določa 236.a člen ZPP člen niti izjavi, ki bi jo tožena stranka podala ob priliki neposrednega zaslišanja.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE– CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0074424
ZPP člen 311, 311/2, 311/3, 318, 318/1, 318/1-3, 347, 347/1. ZASP člen 146, 146/1, 153, 153/1, 159, 159/4, 168, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 4, 168, 168/1, 169.
neupravičena obogatitev – javno priobčevanje fonogramov – sklepčnost – zamudna sodba – zapadlost terjatve – povrnitev škode zaradi odkrivanja kršitev
Iz procesnopravnega stališča bi zahtevki ne bili neutemeljeni le, če bi bila tožeča stranka opredeljeno zahtevala poročanje za čas do konca glavne obravnave. Takšnega zahtevka pa ni postavila. Tožba je torej bila v tem delu obremenjena z neodpravljivo nesklepčnostjo iz povsem procesnopravnih razlogov.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 169, 243, 243/4, 347. ZPIZ-1 člen 209.
plača - regres za letni dopust – bistvena kršitev določb postopka – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – zastaranje – plačilo prispevkov – samostojni podjetnik
Dohodek, ki ga je tožnik ustvaril v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja iz naslova samozaposlitve, ko delavec opravlja delo samostojno in neodvisno, na tej podlagi pa je bil tudi zavarovan za polni delovni čas, predstavlja plačilo za delo oziroma korist, ki nadomešča izgubo izplačil iz naslova plače pri delodajalcu (toženi stranki). Zato je pri odločanju o tožnikovem zahtevku v skladu z določbama 169 in 243/4 OZ potrebno upoštevati, da je za prejete dohodke iz naslova dela tožnik sam zmanjšal škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonitega izpada plače pri toženi stranki.
Vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi predpostavlja, da je bil tožnik od dneva prenehanja delovnega razmerja tudi materialno prikrajšan zaradi neizplačevanja prejemkov iz delovnega razmerja. Njihovo plačilo bi zato lahko od tožene stranke zahteval že od dneva nastanka vsakokratnega materialnega prikrajšanja, t. j. od dneva zapadlosti plač oziroma drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki bi mu bili sicer izplačani, če ne bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja. Stališče, da se zapadlost odškodninske terjatve ne veže na pravnomočnost odločitve o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, velja tako tudi za reparacijsko terjatev. Zato je potrebno glede uveljavljanih denarnih terjatev tožnika upoštevati, da so zapadle v plačilo na dan, ko bi mu bile sicer izplačane, če ne bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja.
Dejstvo, da je bil tožnik sicer zavarovan kot samostojni podjetnik posameznik ne pomeni, da v obravnavanem primeru ni pravne podlage za obračun plačila prispevkov od plač iz delovnega razmerja.