ZDR člen 83, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZJU člen33a, 33a/2. KZ-1 člen 211, 211/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – goljufija - pooblastilo predstojnika – izvajanje nadzora javnega uslužbenca – zloraba pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožena stranka tožniku očitala, da je zlorabljal pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, ker je dejansko prebival v novem stanovanju in si s tem neupravičeno pridobil protipravno premoženjsko korist. Svojo dokazno oceno je oprlo na izpovedbo priče - sostanovalca, ki je tožnika v celotnem spornem obdobju nekajkrat videl na naslovu novega stanovanja v spremstvu hčerke in partnerice, ko je nosil športno torbo in dopis podjetja, ki potrjuje, da so bile v spornem obdobju na naslovu novega stanovanja prijavljene tri osebe. Navedena dejstva še ne dokazujejo, da je tožnik dejansko stanoval na novem naslovu in dnevno prihajal na delo iz novega stanovanja, zato dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno.
odškodninska odgovornost delodajalca – neizbran kandidat – diskriminatorna obravnava – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – sodno varstvo – zamuda roka za vložitev tožbe
Tožnica od tožene stranke vtožuje plačilo odškodnine zato, ker v postopku izbire na prosto delovno mesto ni bila izbrana iz diskriminatornih razlogov, oziroma ker naj bi bila neenako obravnavana. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil postopek izbire izveden zakonito in da tožena stranka ni kršila prepovedi diskriminacije, zato je tožničin tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
Tožnica je sodno varstvo v zvezi z nezakonitim prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas oziroma transformacijo delovnega razmerja v delovno razmerje za nedoločen čas zaradi nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas uveljavljala prepozno. Po preteku prekluzivnega roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR je tako pravico do sodnega varstva izgubila, zato ne more uveljavljati niti nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas niti transformacije v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas niti s tem vprašanjem povezanih odškodninskih zahtevkov.
odpravnina – odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma – dolžnost izpolnitve obveznosti
Pravdni stranki sta podpisali sporazum o prenehanju delovnega razmerja, katerega sestavni del je bila obveznost tožene stranke, da tožniku (direktorju) ob prenehanju delovnega razmerja pripada odpravnina. Tožena stranka svoje zaveze iz navedenega dogovora ni izpolnila, zato tožnik od nje utemeljeno terja plačilo odpravnine. Pravna podlaga za odločanje v tej zadevi tako ni 109. člen ZDR, ki določa, da je delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, dolžan delavcu izplačati odpravnino, ampak navedeni sporazum.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – zastaranje – zastaranje odškodninske terjatve – terjatev iz delovnega razmerja
Za vse odškodninske terjatve v zvezi z delovnim razmerjem (ki spadajo med terjatve iz delovnega razmerja), ne glede na to, ali odškodnino zahteva delodajalec ali delavec, poleg splošnega zastaralnega roka iz 206. člena ZDR, ki velja za vse terjatve iz delovnega razmerja, veljajo tudi posebne določbe o zastaranju iz 1. in 2. odstavka 352. člena OZ, torej tudi tri letni subjektivni rok. Le določbe 182. do 185. člena ZDR so glede na OZ specialni predpis, sicer pa za odškodninske terjatve iz delovnega razmerja v obeh primerih, kadar gre za odškodninsko odgovornost delavcev ali za odškodninsko odgovornost delodajalca, veljajo določbe OZ.
Prvostopenjsko sodišče je postopalo pravilno, ko je storilca, zaradi izkazane objektivne nezmožnosti predložitve zdravniškega spričevala o kontrolnem zdravstvenem pregledu, v zakonsko določenem roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, z dopisom z dne 22. 5. 2011 pozvalo k naknadni predložitvi zdravniškega spričevala, mu za izpolnitev te obveznosti določilo rok in ga tudi opozorilo na posledice opustitve te dolžnosti.
ZSV člen 24, 37, 37/1, 39, 39a, 41, 41/4. OZ člen 288, 293, 293/1.
vrnitev preplačila – denarna socialna pomoč – vračunavanje obresti – delno plačilo dolga
Toženka z delnim plačilom dolga (v višini glavnice) ni poplačala glavnice, temveč do delnega plačila natekle zakonske zamudne obresti, šele nato pa se je do višine plačila začela poplačevati tudi glavnica. Toženka je zato dolžna tožnici plačati še preostali znesek glavnice, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po dnevu delnega plačila dolga.
nadomestilo za invalidnost – nadomestilo za čas čakanja – pravice po ZPIZ-1
Tožnik kot invalid III. kategorije po ZPIZ, ki ni uživalec pravice do nadomestila po ZPIZ, na podlagi zahteve za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev, vložene že v času veljavnosti ZPIZ-1, te pravice ne more uveljaviti, saj je ZPIZ-1 ne pozna več. Ob izpolnjenih pogojih bi lahko uveljavil le katero od nadomestil po ZPIZ-1.
Toženka je otroški dodatek v višjem znesku prejemala neupravičeno, ker je bila odločba o višjem znesku otroškega dodatka z dokončno in pravnomočno odločbo odpravljena in ji je bil priznan nižji znesek otroškega dodatka. Ker toženka ni odgovorila na tožbo, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, da je dolžna neupravičeno prejete zneske otroškega dodatka vrniti tožnici.
ničnost pogodbe – pravni interes – posledice začetka stečajnega postopka – pretvorba nedenarnih terjatev v denarne
Ena od pravnih posledic začetka stečajnega postopka je tudi pretvorba nedenarnih terjatev v denarne. Nedenarna terjatev drugotožene stranke, nastala v posledici ugotovljene ničnosti pogodbe po predmetni tožbi, torej na izročitev delnic, bi se zaradi zgoraj navedene pravne posledice začetka stečajnega postopka nad prvotoženo stranko morala pretvoriti v denarno terjatev. V opisani situaciji torej tudi v primeru ugotovitve ničnosti pogodbe o prodaji delnic vračilo le-teh drugotoženi stranki ne bi bilo več možno, tudi, če bi jih prvotožena stranka imela, pa jih po neprerekanih trditvah le te nima več. Čim pa je tako, tožeča stranka ne more več doseči interesa, ki ga z vložitvijo tožbe na ugotovitev ničnosti pogodbe o prodaji delnic zasleduje.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih člen 53, 53/7.
nagrada izvedencu – avtorska agencija
Izplačilo nagrade in stroškov sodnemu izvedencu preko avtorske agencije je skladno s 53. členom Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih, veljavnega od 21. 1. 2012 dalje, ki v 7. odstavku določa, se izplačilo nagrade in stroškov izvedencu oziroma cenilcu opravi neposredno na njegov račun.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – padec na spolzkih tleh – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – odmera višine odškodnine – odbitna franšiza
Zaključek sodišča prve stopnje, da tla, ki so bila spolzka zaradi tega, ker se je iz posod, ki so jih prenašali delavci polivala tekoča hrana, predstavljajo nevarno stvar, je materialnopravno napačen. V tovrstnih primerih se ugotavlja krivdna odgovornost povzročitelja škode.
Posode, v kateri so delavci prenašali hrano (menažke) niso bile vodotesne. Vsak je imel možnost, da počisti za seboj, vendar pa se je včasih zgodilo, da je kaj ostalo na tleh. Zato je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka dela ni organizirala tako, da bi bila delavcem zagotovljena potrebna varnost na delovnem mestu v smislu določbe 8. člena ZVZD.
Tožeča stranka je samostojno uveljavljala zahtevek zaradi ugotovitve denarne terjatve zoper toženo stranko (delodajalca prenosnika in ne delodajalca prevzemnika), pri kateri ji ni prenehalo delovno razmerje, zato je dolžna toženi stranki povrniti nastale stroške po merilu uspeha strank v postopku glede na njen izid (prvi odstavek 154. člena ZPP).
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlog – višje sodišče – revizijsko sodišče – razlaga pojma
Obnovitveni razlog se lahko nanaša tudi na postopek pred revizijskim sodiščem. Ko govori ZPP v poglavju o obnovi o sodiščih, se namreč ta pojem nanaša na vsa, oziroma na katerokoli sodišče, ko pa ZPP govori o višjem sodišču, pa gre za katerokoli višje sodišče, ki je po svoji hierarhiji sodnega odločanja višje od sodišča prve stopnje (torej tako višje kot vrhovno sodišče).
Prenehanje pravne osebe z izbrisom iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe, da zahteva plačilo obveznosti od osebno odgovornih ali drugih družbenikov, na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti oziroma uveljavlja odgovornost aktivnih družbenikov.
Poziv pravnim naslednikom pravne osebe, naj prevzamejo pravdo na podlagi 1. odstavka 208. člena ZPP, je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.
ZPP člen 180, 184, 184/3. OZ člen 421, 421/2, 1038, 1038/2.
sprememba tožbenega zahtevka – dopolnitev tožbe – prenos nakazila – prenos terjatve – ugovori asignata
Tožeča stranka je bila dolžna dopolniti dejansko podlago tožbenega zahtevka, saj bi bila v nasprotnem primeru njena tožba nepopolna. Tožeča stranka je torej le spremenila svoje navedbe (zatrjevala je dejansko podlago iz osnovnega pravnega razmerja po asignacijski pogodbi sklenjeni s toženo stranko), zaradi tega pa tožbeni zahtevek (na isto vsoto denarnega zahtevka), ni bil spremenjen.
Če pride do prenosa nakazila po akceptu nakazanca, to je asignata, preide skupaj s prenosom pooblastila tudi terjatev asignatarja na novega pridobitelja. To pa pomeni, da je treba glede ugovorov asignata (tožene stranke) smiselno uporabiti določila o cesiji. Na tej podlagi je zato treba asignatu priznati tako ugovore, ki jih ima osebno zoper novega pridobitelja, kot tudi ugovore, ki jih je imel nasproti asignatarju.
začetek postopka osebnega stečaja – insolventnost – pravni interes – zavarovana terjatev – namen stečajnega postopka – postopek individualne izvršbe
Upravičenje (pravni interes) do sodnega varstva je dovoljeno priznati le, če tisti, ki zahteva takšno sodno varstvo, svoje pravice ne more uresničiti na drug, ustreznejši način. Stečajni postopek je posebna oblika izvršilnega postopka, ki se opravi nad celotnim premoženjem dolžnika z namenom enakomernega in sočasnega poplačila vseh upnikov. Ker ima v tem primeru dolžnica samo enega upnika, ki ima svojo celotno terjatev zavarovano s hipoteko, upnik nima interesa za vodenje stečajnega postopka, ker lahko enak namen (poplačilo svoje terjatve v celoti) doseže tudi v postopku individualne izvršbe in njegov položaj glede poplačila v primeru stečajnega postopka ne bi bil v ničemer ugodnejši.
Temeljna predpostavka za vsak obogatitveni zahtevek je, da je do obogatitve dolžnika prišlo brez pravnega temelja. Če upnik zahteva izpolnitev pogodbene obveznosti, je s tem izključena uporaba pravil o neupravičeni obogatitvi.
Terjatev tožeče stranke dospeva mesečno. Je torej občasna terjatev. Zanjo velja triletni zastaralni rok. Takšen zastaralni rok velja enako za občasne terjatve iz gospodarskih in negospodarskih pogodb.
Da bi bila tožena stranka upravičena do priglašenih stroškov iz naslova fotokopiranja, bi moralo biti ugotovljeno, da je izdelala več kot 100 strani fotokopij.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 169, 243, 243/4, 347. ZPIZ-1 člen 209.
plača - regres za letni dopust – bistvena kršitev določb postopka – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – zastaranje – plačilo prispevkov – samostojni podjetnik
Dohodek, ki ga je tožnik ustvaril v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja iz naslova samozaposlitve, ko delavec opravlja delo samostojno in neodvisno, na tej podlagi pa je bil tudi zavarovan za polni delovni čas, predstavlja plačilo za delo oziroma korist, ki nadomešča izgubo izplačil iz naslova plače pri delodajalcu (toženi stranki). Zato je pri odločanju o tožnikovem zahtevku v skladu z določbama 169 in 243/4 OZ potrebno upoštevati, da je za prejete dohodke iz naslova dela tožnik sam zmanjšal škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonitega izpada plače pri toženi stranki.
Vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi predpostavlja, da je bil tožnik od dneva prenehanja delovnega razmerja tudi materialno prikrajšan zaradi neizplačevanja prejemkov iz delovnega razmerja. Njihovo plačilo bi zato lahko od tožene stranke zahteval že od dneva nastanka vsakokratnega materialnega prikrajšanja, t. j. od dneva zapadlosti plač oziroma drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki bi mu bili sicer izplačani, če ne bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja. Stališče, da se zapadlost odškodninske terjatve ne veže na pravnomočnost odločitve o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, velja tako tudi za reparacijsko terjatev. Zato je potrebno glede uveljavljanih denarnih terjatev tožnika upoštevati, da so zapadle v plačilo na dan, ko bi mu bile sicer izplačane, če ne bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja.
Dejstvo, da je bil tožnik sicer zavarovan kot samostojni podjetnik posameznik ne pomeni, da v obravnavanem primeru ni pravne podlage za obračun plačila prispevkov od plač iz delovnega razmerja.