O pravnem sredstvu zoper odločitev o ugovoru zoper izdan plačilni nalog, ki jo izda strokovni sodelavec, odloči sodnik istega sodišča, tako da pritožbeno sodišče za odločanje o tem pravnem sredstvu ni pristojno.
nepremoženjska in premoženjska škoda – nega in pomoč – zastaranje odškodninske terjatve – izguba osebnega dohodka – renta – vlaganje v hišo – zamudne obresti od škode
Zastaranje začne teči, ko je tožnik zvedel za škodo in tistega, ki jo je povzročil. Časovni mejnik predstavlja zaključeno zdravljenje, s čemer je postal znan obseg tožnikove škode.
Ker je zastaranje vezano na pravočasno uveljavljanje tovrstne škode in ne na njen nominalni znesek, povišan zahtevek ne bi zastaral niti tedaj, če bi do zvišanja prišlo po preteku triletnega roka.
Če tožnik zatrjuje in te trditve uspe dokazati, da bi zaradi ponujenega napredovanja dejansko zaslužil več, nastala razlika predstavlja pravno priznano škodo, ki jo je tožena stranka kot odgovorna oseba dolžna povrniti.
Škoda zaradi nižjega zaslužka je tožniku začela nastajati takoj po nesreči, ko je nastopil bolniški stalež in je začel prejemati nižje nadomestilo, kot bi bil zaslužek, če bi delal.
Od spremembe zakonodaje v letu 2002 se zamudne obresti priznavajo tudi za čas pred izdajo sodbe, in sicer od dneva zamude. Povedano velja tako za premoženjsko kot nepremoženjsko škodo.
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/7-1. ZFPPIPP – A člen 33.
odgovornost aktivnega družbenika za dolgove izbrisane družbe – odsvojitev poslovnega deleža
Glede na to, da je prvotožena stranka v celoti prenesla svoj poslovni delež v izbrisani družbi na prvotoženo stranko 25. 2. 2009, tj. še pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A, družba pa je bila izbrisana po njeni uveljavitvi, in sicer 23. 6. 2010, in glede na ugotovljeno neustavnost drugega odstavka 33. člena navedene novele, ni podana odgovornost prvotožene stakne za plačilo vtoževanih računov.
Zgolj na podlagi sporazuma o načinu delitve stvari ali sporazuma o načinu uporabe stvari med solastniki ali, ko sodišče v nepravdnem postopku določi način uporabe stvari med solastniki, solastnik uživa pravno varstvo po 100. členu SPZ.
OZ člen 179. Kodeks novinarjev Republike Slovenije točka 2, 4.
nepremoženjska škoda – razžalitev dobrega imena in časti
Ni mogoče slediti tožničini pritožbeni graji prenizko odmerjene odškodnine. Le-ta bi se glede na število člankov, pri katerih je protipravnost ugotovilo že sodišče prve stopnje, izkazala za nekoliko visoko, ob upoštevanju dodatnih treh člankov, za katere je materialnopravni zaključek o njihovi protipravnosti sprejelo šele sodišče druge stopnje, kot je bilo obrazloženo zgoraj, pa se prisojena odškodnina pokaže kot pravična denarna satisfakcija za nepremoženjsko škodo, ki jo je zaradi spornih objav toženke tožnica morala pretrpeti.
Uredba o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije člen 12c. ZV-1 člen 136. ZVO-1 člen 164. ZGD-1 člen 529, 529/2. ZPP člen 367a, 367a/1. dokument : VSL0079527.
koncesija za rabo reke za proizvodnjo električne energije - exceptio illegalis - nadomestilo za omejeno rabo prostora - upravljanje kapitalskih naložb države
Z ZV-1 izvršeno lastninjenje vodnih zemljišč je državi omogočilo podelitev nove koncesije za posebno rabo vodnega zemljišča na podlagi 164. člena ZVO-1, na kateri bi participirala tudi lokalna skupnost.
Zavezanec za plačilo koncesnine je le koncesionar, saj ne obstoji nikakršna zakonska podlaga za naložitev kakršnekoli obveznosti s koncesijskim aktom tretji osebi, ki ni udeleženec koncesijskega razmerja, pa četudi je tožena stranka edini lastnik koncesionarja, Vlada RS pa edini lastnik tožene stranke.
Gre za družbe s področja proizvodnje električne energije, ki so v izključni posredni ali neposredni državni lasti in so za državo predvidoma tudi strateškega pomena in v katerih ima država nedvomno odločujoč vpliv. Vendar pa je z Uredbo uveljavljen spregled pravne osebnosti (da koncesijo plača ustanovitelj koncesionarja) v nasprotju tudi s principi in načeli upravljanja kapitalskih naložb države, kot jih je uveljavil ZUKN.
pravni interes za pritožbo tožene stranke – zavrženje tožbe
Ker je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo, se položaj pritožnika z odločbo višjega sodišča v ničemer ne bi izboljšal, saj s stališča tožene stranke pomeni uspeh v pravdi zavrnilna sodba oziroma sklep o zavrženju tožbe.
aleatorna pogodba – dvostranska pogodba - pogodba o preužitku – dosmrtno preživljanje – enaka vrednost dajatev – neupravičena pridobitev – vrednost spornega predmeta
Glede na namen sklenitve in glede vsebine pogodbe med pokojnim očetom in toženko, je bila sklenjena pogodba o preužitku, ki je po svoji naravi dvostranska, odplačna in ima elemente tveganosti, kar ji daje značaj aleatornosti pogodbe. Prav slednje pomeni, da gre pri takšni pogodbi za popolnoma odplačno pogodbo, ne glede na to, kakšna je oziroma bo dejansko dosežena vrednost preživljanja, ki je odvisna izključno od negotovega dejstva - dosežene starosti preživljanca. Obveznost dosmrtnega preživljanja in druge obveznosti preužitkarskega zavezanca imajo namreč tudi subjektiven pomen oziroma vrednost za izročevalca, zato zanj ni pomembno (ali vsaj ne prvenstveno) trajanje njenega izvrševanja, ki je vedno odvisno od življenjske dobe.
ZPP člen 87, 87/3, 88, 88/4, 137, 137/1, 137/3, 146, 339, 339/2, 339/2-8. ZGD člen 4, 4/2, 35.
tuja pravna oseba – zastopanje po prokuristu – pooblastilo – pooblaščenec za sprejem pisanj – prokura – pravdna in procesna sposobnost pravne osebe – nepravilna vročitev
Prokura upravičuje prokurista za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen. V okvir pravne sposobnosti družbe sodi tudi procesna sposobnost družbe. Prokura kot splošno pooblastilo za opravljanje vseh (materialnopravnih in procesnopravnih) dejanj (razen v zvezi z odsvojitvijo in obremenitvijo nepremičnin) vsebuje upravičenje tako za opravljanje procesnih dejanj v pravdnem postopku kot za zastopanje družbe pri podelitvi (procesnega) pooblastila.
OZ člen 179, 179/2. ZPP člen 358, 358-5. Kodeks novinarjev Republike Slovenije točka 1, 4.
poseg v čast in dobro ime – skrbno ravnanje novinarja - dokazovanje negativnih dejstev – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Prvostopno sodišče je opustilo ključno fazo presoje, namreč obravnavanje in vrednotenje zapisanega v okviru celotnega besedila. Obravnavanje spornih člankov ne le po posameznih zapisih v njih, ampak tudi kot celote, pa po presoji sodišča druge stopnje utemeljuje drugačen materialnopravni zaključek od na prvi stopnji sprejetega.
ZDR člen 31, 32, 35, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 211. ZVPot člen 35.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – tatvina – dokazna ocena
Tožnica je kot blagajničarka trikrat prejela kupnino za kupljene artikle, za katere pa kupcem ob nakupu ni izdala računov, prodaja blaga pa tudi ni bila evidentirana. Kršitve je storila najmanj iz hude malomarnosti, zato je s tem podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Prvostopenjsko sodišče je postopalo pravilno, ko je storilca, zaradi izkazane objektivne nezmožnosti predložitve zdravniškega spričevala o kontrolnem zdravstvenem pregledu, v zakonsko določenem roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, z dopisom z dne 22. 5. 2011 pozvalo k naknadni predložitvi zdravniškega spričevala, mu za izpolnitev te obveznosti določilo rok in ga tudi opozorilo na posledice opustitve te dolžnosti.
Tožena stranka z ustrezno dokumentacijo ni dokazala, da je tožnik v spornem času dejansko prejel plačo v gotovini, zato mu je dolžna plačati vtoževani znesek.
odškodninska odgovornost delodajalca – neizbran kandidat – diskriminatorna obravnava – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – sodno varstvo – zamuda roka za vložitev tožbe
Tožnica od tožene stranke vtožuje plačilo odškodnine zato, ker v postopku izbire na prosto delovno mesto ni bila izbrana iz diskriminatornih razlogov, oziroma ker naj bi bila neenako obravnavana. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil postopek izbire izveden zakonito in da tožena stranka ni kršila prepovedi diskriminacije, zato je tožničin tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
Tožnica je sodno varstvo v zvezi z nezakonitim prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas oziroma transformacijo delovnega razmerja v delovno razmerje za nedoločen čas zaradi nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas uveljavljala prepozno. Po preteku prekluzivnega roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR je tako pravico do sodnega varstva izgubila, zato ne more uveljavljati niti nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas niti transformacije v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas niti s tem vprašanjem povezanih odškodninskih zahtevkov.
Uporaba določb o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne pride v poštev, saj ima za imetnike tujih vozniških dovoljenj izrekanje kazenskih točk in posledično prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije le učinek prepovedi vožnje in ne prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
odpravnina – odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma – dolžnost izpolnitve obveznosti
Pravdni stranki sta podpisali sporazum o prenehanju delovnega razmerja, katerega sestavni del je bila obveznost tožene stranke, da tožniku (direktorju) ob prenehanju delovnega razmerja pripada odpravnina. Tožena stranka svoje zaveze iz navedenega dogovora ni izpolnila, zato tožnik od nje utemeljeno terja plačilo odpravnine. Pravna podlaga za odločanje v tej zadevi tako ni 109. člen ZDR, ki določa, da je delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, dolžan delavcu izplačati odpravnino, ampak navedeni sporazum.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – zastaranje – zastaranje odškodninske terjatve – terjatev iz delovnega razmerja
Za vse odškodninske terjatve v zvezi z delovnim razmerjem (ki spadajo med terjatve iz delovnega razmerja), ne glede na to, ali odškodnino zahteva delodajalec ali delavec, poleg splošnega zastaralnega roka iz 206. člena ZDR, ki velja za vse terjatve iz delovnega razmerja, veljajo tudi posebne določbe o zastaranju iz 1. in 2. odstavka 352. člena OZ, torej tudi tri letni subjektivni rok. Le določbe 182. do 185. člena ZDR so glede na OZ specialni predpis, sicer pa za odškodninske terjatve iz delovnega razmerja v obeh primerih, kadar gre za odškodninsko odgovornost delavcev ali za odškodninsko odgovornost delodajalca, veljajo določbe OZ.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – obseg sodnega varstva – poslovodni delavec – poslovni razlog - odškodnina
Tožniku je bila s strani tožene stranke individualna pogodba o zaposlitvi z aneksi za delovno mesto „direktorja sektorja za trženje“ odpovedana, ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto „svetovalec uprave“ pa je sprejel in podpisal. S podpisom nove pogodbe o zaposlitvi je sicer res prenehala veljati prejšnja (individualna) pogodba o zaposlitvi za delovno mesto „direktor sektorja za trženje“, kljub temu pa je tožnik v skladu z določbo 3. odstavka 90. člena ZDR obdržal pravico izpodbijati utemeljenost odpovednega razloga pred pristojnim sodiščem.
Tožena stranka je tožniku odpovedala individualno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto direktorja trženja iz neutemeljenega razloga. Potek štiriletnega mandata, določenega za vodilnega delavca, na delovnem mestu „direktor sektorja za trženje“, ob dejstvu, da je bilo s pogodbo o zaposlitvi sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, ni utemeljen poslovni razlog v smislu 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR.
Kadar se ugotovi, da za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bilo utemeljenega razloga, delavec pa je sprejel novo pogodbo o zaposlitvi, je zaradi nezakonitega ravnanja delodajalca oškodovan oz. prikrajšan pri plači, to škodo pa mu je delodajalec dolžan povrniti po splošnih pravilih civilnega prava v skladu s 184. členom ZDR. Skladno z načelom popolne odškodnine po 169. členu OZ sodišče prisodi oškodovancu odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve. V takšnem primeru ni nobene pravne podlage za smiselno uporabo 118. člen ZDR, ki določa prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča, kadar nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče, in daje delavcu pravico do priznanja delovne dobe in drugih pravic iz delovnega razmerja najdalj do odločitve sodišča prve stopnje ter do ustrezne denarne odškodnine v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.