ZPP člen 4, 142, 142/3, 142/4, 181, 181/2 . ZIZ člen 59.
vročanje - fikcija vročitve – obvestilo vročevalca o osebni vročitvi - ugotovitev nedopustnosti izvršbe
V primeru, ko obvestilo vročevalca o osebni vročitvi ustvarja dvom o načinu vročitve in skladnosti vročanja s pravili iz 142. čl. ZPP, fikcija vročitve ne more veljati.
Tožba zaradi nedopustnosti izvršbe je možna samo v povezavi z ugovornim postopkom in sicer le takrat, ko je izvršilno sodišče odločalo o na terjatev nanašajočih se spornih dejstvih.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 443, 443/1, 458, 458/1. Sklep o določitvi tarife za cene storitev obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije točka 2.
spor majhne vrednosti – dejansko stanje – pritožbeni razlogi – dimnikarske storitve
Drugačna presoja listin, na katera se je sodišče prve stopnje, predstavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
Tožnik kot izvajalec dimnikarske službe je bil v spornem obdobju upravičen zaračunati dimnikarske storitve po dejansko porabljenem času.
V ravnanju toženca, ki je tožnici z dokončno in pravnomočno odločbo priznal pravico do starostne pokojnine od 15. 11. 2008 dalje v prenizkem znesku, ker ni upošteval, da je bila tožnica zavarovana za širši obseg pravic, ni protipravnosti, kljub temu da je toženec kasneje obnovil postopek in tožnici priznal višjo pokojnino od 1. 7. 2011 dalje.
odškodninska odgovornost delavca - dokazno breme - izvedensko mnenje pred pravdo - dokazovanje z izvedencem
Izvedensko delo opravljajo izvedenci, ki jih določi sodišče, ki dokazovanje z izvedenci tudi vodi (prvi odstavek 252. člena ZPP). Izven pravdnega postopka pridobljeno mnenje (v konkretnem primeru poročilo o blagajniškem poslovanju) tako ne more biti dokaz v smislu določb ZPP, ki ureja dokazovanje. Takšno, po stranki naročeno mnenje, v skladu z zakonom in uveljavljeno sodno prakso, predstavlja le del strankine trditvene podlage. V konkretnem primeru sodišče prve stopnje ugotovitev o višini škode iz poročila o blagajniškem poslovanju ne bi smelo upoštevati. Ker pa jih je, je s tem kršilo pravila dokazovanja, kar je lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).
Zavarovanec tožene stranke kot profesionalna organizacija, ki se ukvarja s turizmom in ki ve, da bodo v hotelu nastanjeni različni ljudje (starejši, mlajši, tudi ljudje s telesnimi hibami), bi se moral zavedati, da morajo biti prehodi še posebno varni. 13,5 centimetrov visok prag iz prehoda iz sobe na balkon ne pomeni običajnega prehoda, saj je pri takšnem prehodu potrebna prav posebna skrbnost in vedenje o tem, da je stopnica bistveno višja, kot je to običajno, zato tudi dvigovanje noge ni običajno, ampak mora oseba takšen gib posebej ozavestiti.
ugovor proti odpustu obveznosti – večkratna menjava stalnega bivališča – dejanje pred začetkom stečaja
Dejstvo, da je dolžnik menjal naslov stalnega bivališča pred začetkom stečajnega postopka nad njim, je nepomembno, saj dolžnikovo ravnanje pred začetkom stečajnega postopka nad njim ne predstavlja zatrjevanega razloga za ugovor proti odpustu obveznosti.
ZPP člen 286, 286/2, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1.
poziv na odgovor na tožbo – nepravilen poziv – posledice neodgovora na tožbo
Posledice neugovarjanja zahtevku po tožbi na podlagi poziva, kakršen je bil v obravnavanem primeru naslovljen na toženo stranko, so drugačne od tistih, ki jih zakon predvideva za neodziv stranke na poziv sodišča, da naj pred razpisom obravnave vloži pripravljalno vlogo, v kateri naj se izjavi o določenih dejstvih in navede ali dopolni dokazne predloge, pri čemer zakon določa, da mora sodišče stranko izrecno opozoriti, da ob izostanku pogoja iz 2. odst. 286. čl. ZPP, na prvem naroku za glavno obravnavo njenega navajanja dejstev in dokazov ne bo mogoče dopustiti.
odškodninska odgovornost delodajalca – premoženjska škoda – starostna pokojnina – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik v tem sporu od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine zaradi nepravočasnega priznanja pravice do starostne pokojnine, ki mu je nastala zato, ker mu tožena stranka ni pravočasno izdala ustreznega potrdila, ki služi za priznanje delovne dobe. V konkretnem primeru (še ni) izkazan element protipravnosti, ki bi ob obstoju ostalih elementov škodne odgovornosti lahko bremenil toženo stranko za plačilo odškodnine. Pri pojmu protipravnosti gre za pravni standard, ki se oblikuje za vsak konkreten primer posebej in predstavlja osrednje vprašanje pri definiranju podlage za povračilo škode.
Tožnikovemu reparacijskemu zahtevku na plačilo nadomestila plač za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, po podani odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bilo ugodeno, zato tožnik ni upravičen do ponovnega izplačila nadomestila plače na drugi pravni podlagi (zaradi neizkoriščenega letnega dopusta).
V primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalec delavcu za povzročeno škodo odgovarja po pravilih pogodbene odškodninske odgovornosti. Ob predpostavki ugotovljene negmotne škode, ki je v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem, bi bila odškodninska odgovornost tožene stranke za negmotno škodo podana le, če bi bilo ugotovljeno tudi, da je pri svojem odločanju zavestno ali iz hude malomarnosti ravnala zoper predpise.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog – transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Razlog „nadomeščanje delavke v odpovednem roku“ ni zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas v skladu z določbo 52. člena ZDR, ker je tožnik poleg tega še 3 dni po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas opravljal delo učitelja, se šteje, da je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZDR člen 72, 88. ZGD-1 člen 268, 268/2. ZGD člen 250.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – razrešitev – poslovodna oseba – imenovanje in odpoklic uprave – hujše kršitve obveznosti
Tožnik je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi, iz katere izhaja, da je bil s sklepom nadzornega sveta imenovan za predsednika uprave tožene stranke in da je delovno razmerje s toženo stranko sklenil za čas imenovanja. Pravdni stranki sta se v pogodbi o zaposlitvi dogovorili za poseben način odpovedi delovnega razmerja (oziroma pogodbe o zaposlitvi), in sicer, da ima tožena stranka v primeru, če bi prišlo do odpoklica delavca iz razlogov, navedenih v 250. členu ZGD (268/2 ZGD-1), pravico, da tožniku nemudoma odpove delovno razmerje. Ker iz sporne odpovedi izhaja, da je bil tožnik s sklepom nadzornega sveta zaradi hujših kršitev svojih obveznosti po členu 286/2 ZGD-1 odpoklican s funkcije predsednika uprave tožene stranke in da se mu zato na podlagi posebnega dogovora iz pogodbe o zaposlitvi s takojšnjim učinkom odpoveduje pogodba o zaposlitvi, ta odpoved ni nezakonita zato, ker v njej poleg sklicevanja na odpoklic tožnika ni bilo navedenega še posebej obrazloženega razloga iz člena 286/2 ZGD-1, ki je predstavljal podlago za njegov odpoklic.
Ker je bilo v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno, da ima družba (torej tožena stranka) pravico nemudoma odpovedati delovno razmerje tožniku ob pogojih iz tega odstavka, tožena stranka pred takšno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni bila dolžna izvesti posebnega postopka, ki je po ZDR predviden bodisi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga bodisi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (omogočanja zagovora tožniku s pisnim vabilom na zagovor, ki bi moralo vsebovati tudi obrazložen razlog, zaradi katerega je tožena stranka tožniku nameravala odpovedati pogodbo o zaposlitvi, z datumom, uro in krajem zagovora).
Tožena stranka ni odgovorila na tožbo v predpisanem 30 dnevnem roku in ker so bili izpolnjeni tudi ostali pogoji za izdajo zamudne sodbe, je sodišča prve stopnje o zadevi pravilno odločilo z zamudno sodbo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 347, 354, 358, 358/6. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 266, 266/2.
nova odmera pokojnine – obnova postopka
Izrek sodbe, ki toženki nalaga, da o tožničini zahtevi za novo odmero pokojnine odloči kot o predlogu za obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo o priznanju pravice do pokojnine, in ji hkrati nalaga, da v tem obnovljenem postopku izda novo odločbo o odmeri pokojnine, je sam s sabo v nasprotju. Ali so pogoji za obnovo postopka izpolnjeni in bo izdana nova odločba o odmeri pokojnine, bo toženka v ponovljenem upravnem odločanju šele ugotavljala.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1, 239, 239/1, 244.
bolniški stalež – delovno mesto
Tožnik je bil glede na svoje zdravstveno stanje v spornem obdobju zmožen za delo receptorja – informatorja v recepciji, ki je pretežno sedeče, z občasnimi obhodi v objektu in okoli objekta, z občasno hojo po stopnicah, brez dvigovanja in prenosa večjega bremena in ostalih obremenitvenih momentov, kot so daljše klečanje in čepenje. Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni neutemeljen.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-9. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4. ZPIZ-1 člen 101.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – obnova postopka – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti
Pravnomočna sodba prvostopenjskega (in pritožbenega) sodišča v tem individualnem delovnem sporu (v katerem se je presojala zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti), se opira na dokončno odločbo ZPIZ, ki je bila kasneje v socialnem sporu odpravljena (s pravnomočno sodbo). Kadar se sodna odločba opira na sodbo ali odločbo, izdano v drugem postopku, ima lahko sprememba, razveljavitev ali odprava takšne odločbe bistveno vlogo in vpliv na odločitev v pravdi. Zato je v obravnavanem primeru obnovitveni razlog iz čl. 394/1-9 ZPP podan.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48 – 52.
nagrada in stroški sodnega izvedenca – obrazloženost sklepa sodišča prve stopnje – preverjanje stroškovnika
Izpodbijani sklep ima pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti, ker iz njega ne izhaja, zakaj je bila nagrada izvedencu v celoti priznana, pomanjkanja razlogov pa v konkretnem primeru ni bilo mogoče nadomestiti niti s preverjanjem stroškovnika, ki ga je za opravljeno izvedeniško delo podal izvedenec.
ZIN člen 15. ZDR člen 32, 34. ZJU člen 100, 100/1, 100/4.
prepoved opravljanja dela – inšpektor – omejitev opravljanja dejavnosti – opravljanje drugih dejavnosti in konflikt interesov – upoštevanje delodajalčevih navodil
Tožnik opravlja pedagoško delo, za katerega po 4. odstavku 100. člena ZJU dolžnost sporočanja o opravljanju dejavnosti, za katero delavec meni, da bi bila ali bi utegnila biti v nasprotju z interesi delodajalca ne velja. ZIN je glede na določbe ZJU specialni predpis, ki podrobneje ureja področje inšpekcijskega nadzora in če v njem ni določbe, ki bi inšpektorju nalagala obveznost, da mora o svojem znanstvenem in pedagoškem delu obvestiti predstojnika, mu tega ni mogoče naložiti z razlago določb ZDR o obveznostih delavcev. Tožena stranka tako nima pravice, da bi tožniku prepovedovala opravljanje pedagoškega dela, le v primeru, če bi ugotovila, da s tem delom krši konkurenčno prepoved po ZDR ali da zaradi izvajanja te dejavnosti svojega dela pri toženi stranki ne opravlja več nepristransko ali da zlorablja informacije, ki niso javno dostopne in do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi ali pa da opravljanje te dejavnosti škoduje ugledu tožene stranke, bi zoper tožnika lahko ustrezno ukrepala.
Postopek odpusta obveznosti je poseben postopek, ki teče neodvisno od drugih postopkov, v katerih je predlagatelj kot dolžnik udeležen kot naslednik obveznosti izbrisane družbe po določbah ZFPPIPP.
ZGD-1 člen 516, 516/6. Uredba o vpisu družbe in drugih pravnih oseb v sodni register člen 48.
vpis spremembe v sodni register – način zastopanja – vpis omejitev zastopnika – sprememba družbene pogodbe – prečiščeno besedilo družbene pogodbe
V kolikor se posamezna določba družbene pogodbe spreminja, pa o tem ni sprejetega posebnega sklepa družbenikov, prečiščeno besedilo družbene pogodbe, ki vsebuje takšno spremembo, ne more biti podlaga za vpis spremembe v sodni register, še zlasti ne, v kolikor sprememba družbene pogodbe v sodni register ni vpisana.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 10, 40, 40/4, 40/4-1.
solidarnostna pomoč – kolektivna pogodba – ožji družinski člani
Tožnik je živel z materjo v skupnem gospodinjstvu tudi v času, ko je imel svojo družino. Zanjo je skrbel tudi v zadnjem letu pred njeno smrtjo, ko je zaradi hude demence sicer živela v zaprtem oddelku doma za starejše občane. Zaradi tega njegova mati šteje za ožjega družinskega člana in je tožnik ob njeni smrti upravičen do solidarnostne pomoči (ki je po KPND predvidena za primer smrti ožjega družinskega člana) ne glede na dejstvo, da je komisija za razlago KPND opredelila, da za ožjega družinskega člana štejejo le zakonec, izvenzakonski partner, otroci in posvojenci.