ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 443, 443/1, 458, 458/1. Sklep o določitvi tarife za cene storitev obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije točka 2.
spor majhne vrednosti – dejansko stanje – pritožbeni razlogi – dimnikarske storitve
Drugačna presoja listin, na katera se je sodišče prve stopnje, predstavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
Tožnik kot izvajalec dimnikarske službe je bil v spornem obdobju upravičen zaračunati dimnikarske storitve po dejansko porabljenem času.
ZPP člen 4, 142, 142/3, 142/4, 181, 181/2 . ZIZ člen 59.
vročanje - fikcija vročitve – obvestilo vročevalca o osebni vročitvi - ugotovitev nedopustnosti izvršbe
V primeru, ko obvestilo vročevalca o osebni vročitvi ustvarja dvom o načinu vročitve in skladnosti vročanja s pravili iz 142. čl. ZPP, fikcija vročitve ne more veljati.
Tožba zaradi nedopustnosti izvršbe je možna samo v povezavi z ugovornim postopkom in sicer le takrat, ko je izvršilno sodišče odločalo o na terjatev nanašajočih se spornih dejstvih.
ZPP člen 286, 286/2, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1.
poziv na odgovor na tožbo – nepravilen poziv – posledice neodgovora na tožbo
Posledice neugovarjanja zahtevku po tožbi na podlagi poziva, kakršen je bil v obravnavanem primeru naslovljen na toženo stranko, so drugačne od tistih, ki jih zakon predvideva za neodziv stranke na poziv sodišča, da naj pred razpisom obravnave vloži pripravljalno vlogo, v kateri naj se izjavi o določenih dejstvih in navede ali dopolni dokazne predloge, pri čemer zakon določa, da mora sodišče stranko izrecno opozoriti, da ob izostanku pogoja iz 2. odst. 286. čl. ZPP, na prvem naroku za glavno obravnavo njenega navajanja dejstev in dokazov ne bo mogoče dopustiti.
odškodninska odgovornost delavca - dokazno breme - izvedensko mnenje pred pravdo - dokazovanje z izvedencem
Izvedensko delo opravljajo izvedenci, ki jih določi sodišče, ki dokazovanje z izvedenci tudi vodi (prvi odstavek 252. člena ZPP). Izven pravdnega postopka pridobljeno mnenje (v konkretnem primeru poročilo o blagajniškem poslovanju) tako ne more biti dokaz v smislu določb ZPP, ki ureja dokazovanje. Takšno, po stranki naročeno mnenje, v skladu z zakonom in uveljavljeno sodno prakso, predstavlja le del strankine trditvene podlage. V konkretnem primeru sodišče prve stopnje ugotovitev o višini škode iz poročila o blagajniškem poslovanju ne bi smelo upoštevati. Ker pa jih je, je s tem kršilo pravila dokazovanja, kar je lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(1).
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog
Pritožnikovo stališče, da je že dejstvo, da je dolžnik (družba) sam podal ugovor zoper izpodbijani sklep v zakonskem roku, dokaz, da dolžnik sprejema uradno pošto na sedežu družbe, je zmotno, saj družba s svojim ugovorom ni uspela, zoper sklep, s katerim je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da obstaja razlog za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije, pa se ni pritožila.
Pri tožniku, ki je zmožen v polnem delovnem času opravljati drugo delovno mesto v delokrogu svojega poklica ali drugo ustrezno fizično lažje delo z omejitvami, je podana III. kategorija invalidnosti in ima pravico do premestitve, kljub temu da že ob nastopu dela na zadnjem delovnem mestu oskrbovalca živine za to delo ni bil zmožen, saj je tožnik strokovno usposobljen za obdelovalca lesa in kmetovalca. Invalidnost se namreč ugotavlja glede na zavarovančev poklic, ki po 3. odstavku 60. člena ZPIZ-1 zajema delo na delovnem mestu, na katero je razporejen, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.
pripojitev – vpis pripojitve v sodni register – nedopustnost pritožbe upnika – pravni interes za pritožbo – terjatev do prevzete družbe – zavrženje pritožbe
Upnik s pritožbo, tudi če bi uspel razveljaviti vpis izbrisa subjekta vpisa ne more zase doseči drugačnega (boljšega) pravnega položaja kot ga ima v primeru izbrisa dolžnika iz sodnega registra. Z vpisom pripojitve je namreč premoženje prevzete družbe, skupaj z njenimi obveznostmi do upnikov prešlo na prevzemno družbo, kar pomeni, da je prevzeta družba od dneva vpisa pripojitve v sodni register (in pred pravnomočnostjo sklepa) postala univerzalna pravna naslednica prevzete družbe.
V kolikor ima upnik do prevzete družbe na podlagi pogodbe o reprogramiranju, na katero se sklicuje v pritožbi, nezapadle terjatve, ima zagotovljeno pravno varstvo na način, ki ga določa 592. člen ZGD-1. Če pa je zaradi pripojitve upniku nastala škoda, lahko uveljavlja odškodninski zahtevek proti članom vodenja in nadzora prevzete družbe, glede katere 594. člen ZGD-1 v 2. odstavku določa, da se v takem primeru šteje, da ta obstaja še naprej.
ZGD-1 člen 516, 516/6. Uredba o vpisu družbe in drugih pravnih oseb v sodni register člen 48.
vpis spremembe v sodni register – način zastopanja – vpis omejitev zastopnika – sprememba družbene pogodbe – prečiščeno besedilo družbene pogodbe
V kolikor se posamezna določba družbene pogodbe spreminja, pa o tem ni sprejetega posebnega sklepa družbenikov, prečiščeno besedilo družbene pogodbe, ki vsebuje takšno spremembo, ne more biti podlaga za vpis spremembe v sodni register, še zlasti ne, v kolikor sprememba družbene pogodbe v sodni register ni vpisana.
odškodninska odgovornost delodajalca – premoženjska škoda – starostna pokojnina – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik v tem sporu od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine zaradi nepravočasnega priznanja pravice do starostne pokojnine, ki mu je nastala zato, ker mu tožena stranka ni pravočasno izdala ustreznega potrdila, ki služi za priznanje delovne dobe. V konkretnem primeru (še ni) izkazan element protipravnosti, ki bi ob obstoju ostalih elementov škodne odgovornosti lahko bremenil toženo stranko za plačilo odškodnine. Pri pojmu protipravnosti gre za pravni standard, ki se oblikuje za vsak konkreten primer posebej in predstavlja osrednje vprašanje pri definiranju podlage za povračilo škode.
Ker je tožnik na glavni obravnavi ob soglasju toženca tožbo umaknil, je sodišče postopek zakonito ustavilo. Izjava o umiku tožbe ni pogojna in je ni mogoče preklicati.
Tožena stranka ni odgovorila na tožbo v predpisanem 30 dnevnem roku in ker so bili izpolnjeni tudi ostali pogoji za izdajo zamudne sodbe, je sodišča prve stopnje o zadevi pravilno odločilo z zamudno sodbo.
Postopek odpusta obveznosti je poseben postopek, ki teče neodvisno od drugih postopkov, v katerih je predlagatelj kot dolžnik udeležen kot naslednik obveznosti izbrisane družbe po določbah ZFPPIPP.
V ravnanju toženca, ki je tožnici z dokončno in pravnomočno odločbo priznal pravico do starostne pokojnine od 15. 11. 2008 dalje v prenizkem znesku, ker ni upošteval, da je bila tožnica zavarovana za širši obseg pravic, ni protipravnosti, kljub temu da je toženec kasneje obnovil postopek in tožnici priznal višjo pokojnino od 1. 7. 2011 dalje.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48 – 52.
nagrada in stroški sodnega izvedenca – obrazloženost sklepa sodišča prve stopnje – preverjanje stroškovnika
Izpodbijani sklep ima pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti, ker iz njega ne izhaja, zakaj je bila nagrada izvedencu v celoti priznana, pomanjkanja razlogov pa v konkretnem primeru ni bilo mogoče nadomestiti niti s preverjanjem stroškovnika, ki ga je za opravljeno izvedeniško delo podal izvedenec.
ZDR člen 72, 88. ZGD-1 člen 268, 268/2. ZGD člen 250.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – razrešitev – poslovodna oseba – imenovanje in odpoklic uprave – hujše kršitve obveznosti
Tožnik je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi, iz katere izhaja, da je bil s sklepom nadzornega sveta imenovan za predsednika uprave tožene stranke in da je delovno razmerje s toženo stranko sklenil za čas imenovanja. Pravdni stranki sta se v pogodbi o zaposlitvi dogovorili za poseben način odpovedi delovnega razmerja (oziroma pogodbe o zaposlitvi), in sicer, da ima tožena stranka v primeru, če bi prišlo do odpoklica delavca iz razlogov, navedenih v 250. členu ZGD (268/2 ZGD-1), pravico, da tožniku nemudoma odpove delovno razmerje. Ker iz sporne odpovedi izhaja, da je bil tožnik s sklepom nadzornega sveta zaradi hujših kršitev svojih obveznosti po členu 286/2 ZGD-1 odpoklican s funkcije predsednika uprave tožene stranke in da se mu zato na podlagi posebnega dogovora iz pogodbe o zaposlitvi s takojšnjim učinkom odpoveduje pogodba o zaposlitvi, ta odpoved ni nezakonita zato, ker v njej poleg sklicevanja na odpoklic tožnika ni bilo navedenega še posebej obrazloženega razloga iz člena 286/2 ZGD-1, ki je predstavljal podlago za njegov odpoklic.
Ker je bilo v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno, da ima družba (torej tožena stranka) pravico nemudoma odpovedati delovno razmerje tožniku ob pogojih iz tega odstavka, tožena stranka pred takšno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni bila dolžna izvesti posebnega postopka, ki je po ZDR predviden bodisi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga bodisi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (omogočanja zagovora tožniku s pisnim vabilom na zagovor, ki bi moralo vsebovati tudi obrazložen razlog, zaradi katerega je tožena stranka tožniku nameravala odpovedati pogodbo o zaposlitvi, z datumom, uro in krajem zagovora).
Zavarovanec tožene stranke kot profesionalna organizacija, ki se ukvarja s turizmom in ki ve, da bodo v hotelu nastanjeni različni ljudje (starejši, mlajši, tudi ljudje s telesnimi hibami), bi se moral zavedati, da morajo biti prehodi še posebno varni. 13,5 centimetrov visok prag iz prehoda iz sobe na balkon ne pomeni običajnega prehoda, saj je pri takšnem prehodu potrebna prav posebna skrbnost in vedenje o tem, da je stopnica bistveno višja, kot je to običajno, zato tudi dvigovanje noge ni običajno, ampak mora oseba takšen gib posebej ozavestiti.
Ker gre za individualni delovni spor o obstoju oz. prenehanju delovnega razmerja po določbi 5. odst. 41. čl. ZDSS-1 toženki sami krijeta svoje pravdne stroške.
kolektivni delovni spor - stavka – zakonitost stavke - pravica do stavke delavcev v organizacijah in pri delodajalcih, ki opravljajo dejavnost ali dela posebnega družbenega pomena – gospodarska javna služba distribucije električne energije – sistemski operater distribucijskega omrežja - napoved stavke – načelo sorazmernosti
Gospodarske javne službe (obvezne državne) je treba šteti med dejavnosti posebnega družbenega pomena v smislu prvega odstavka 7. člena ZStk.
Nasprotni udeleženec je splošno stavko pri predlagatelju in vse napovedi nadaljevanja stavke napovedal prepozno. Predlagatelju je datumsko, časovno in krajevno napovedal stavkovne aktivnosti največkrat le en dan (včasih dva, tri ali pet dni) prej. Prav tako sklepa o začetku stavke in izjave o načinu zagotavljanja minimuma delovnega procesa ni poslal pristojnemu ministrstvu (dikcija v ZStk „pristojni organ družbenopolitične skupnosti“), niti Vladi RS. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je nasprotni udeleženec kršil 8. člen ZStk, kar zadostuje za ugotovitev nezakonitosti sporne stavke.
ZStk sodišču ne daje podlage za presojo zakonitosti stavke z vidika njene nujnosti, primernosti oziroma sorazmernosti (kot razmerja med koristjo, ki jo želijo doseči stavkajoči delavci in škodo, ki jo stavka povzroči delodajalcu). Prav tako veljavna zakonodaja ne daje podlage, da bi sodišče presojalo zakonitost stavke glede na utemeljenost oziroma neutemeljenost stavkovnih zahtev.
ZPP člen 277, 318, 338, 338/2. ZDR člen 131. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 45. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 53.
Domnevni dogovor, ki naj bi ga toženec sklenil z zaposlenimi delavci, o tem, da toženec ne bo odgovarjal na tožbe, delavci pa bodo tožbe zoper toženca umaknili, ne more biti pravno upošteven pritožbeni razlog (gre za uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja), zaradi katerega bi bila zamudna sodba, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP, nezakonita ali nepravilna.