ZPP člen 4, 142, 142/3, 142/4, 181, 181/2 . ZIZ člen 59.
vročanje - fikcija vročitve – obvestilo vročevalca o osebni vročitvi - ugotovitev nedopustnosti izvršbe
V primeru, ko obvestilo vročevalca o osebni vročitvi ustvarja dvom o načinu vročitve in skladnosti vročanja s pravili iz 142. čl. ZPP, fikcija vročitve ne more veljati.
Tožba zaradi nedopustnosti izvršbe je možna samo v povezavi z ugovornim postopkom in sicer le takrat, ko je izvršilno sodišče odločalo o na terjatev nanašajočih se spornih dejstvih.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 443, 443/1, 458, 458/1. Sklep o določitvi tarife za cene storitev obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije točka 2.
spor majhne vrednosti – dejansko stanje – pritožbeni razlogi – dimnikarske storitve
Drugačna presoja listin, na katera se je sodišče prve stopnje, predstavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
Tožnik kot izvajalec dimnikarske službe je bil v spornem obdobju upravičen zaračunati dimnikarske storitve po dejansko porabljenem času.
V ravnanju toženca, ki je tožnici z dokončno in pravnomočno odločbo priznal pravico do starostne pokojnine od 15. 11. 2008 dalje v prenizkem znesku, ker ni upošteval, da je bila tožnica zavarovana za širši obseg pravic, ni protipravnosti, kljub temu da je toženec kasneje obnovil postopek in tožnici priznal višjo pokojnino od 1. 7. 2011 dalje.
ZZZPB člen 68, 69, 69/2, 70. ZZDT člen 4, 4/3, 4/5, 8. ZDR člen 21, 21/2. Pravilnik o vsebini in načinu vodenja uradnih evidenc s področja zaposlovanja člen 16, 16/4.
brezposelna oseba – vpis v evidenco – tujec
Tožnik je bil za čas izplačevanja denarnega nadomestila vpisan v evidenco pri zavodu za zaposlovanje na podlagi drugih zakonov za namen prejemanja nadomestila. Tožbeni zahtevek na vpis v evidenco brezposelnih oseb – aktivnih iskalcev zaposlitve je neutemeljen, ker tožnik, ki je tujec, v Sloveniji ni imel stalnega prebivališča in veljavnega delovnega dovoljenja.
Postopek odpusta obveznosti je poseben postopek, ki teče neodvisno od drugih postopkov, v katerih je predlagatelj kot dolžnik udeležen kot naslednik obveznosti izbrisane družbe po določbah ZFPPIPP.
ZDR člen 72, 88. ZGD-1 člen 268, 268/2. ZGD člen 250.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – razrešitev – poslovodna oseba – imenovanje in odpoklic uprave – hujše kršitve obveznosti
Tožnik je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi, iz katere izhaja, da je bil s sklepom nadzornega sveta imenovan za predsednika uprave tožene stranke in da je delovno razmerje s toženo stranko sklenil za čas imenovanja. Pravdni stranki sta se v pogodbi o zaposlitvi dogovorili za poseben način odpovedi delovnega razmerja (oziroma pogodbe o zaposlitvi), in sicer, da ima tožena stranka v primeru, če bi prišlo do odpoklica delavca iz razlogov, navedenih v 250. členu ZGD (268/2 ZGD-1), pravico, da tožniku nemudoma odpove delovno razmerje. Ker iz sporne odpovedi izhaja, da je bil tožnik s sklepom nadzornega sveta zaradi hujših kršitev svojih obveznosti po členu 286/2 ZGD-1 odpoklican s funkcije predsednika uprave tožene stranke in da se mu zato na podlagi posebnega dogovora iz pogodbe o zaposlitvi s takojšnjim učinkom odpoveduje pogodba o zaposlitvi, ta odpoved ni nezakonita zato, ker v njej poleg sklicevanja na odpoklic tožnika ni bilo navedenega še posebej obrazloženega razloga iz člena 286/2 ZGD-1, ki je predstavljal podlago za njegov odpoklic.
Ker je bilo v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno, da ima družba (torej tožena stranka) pravico nemudoma odpovedati delovno razmerje tožniku ob pogojih iz tega odstavka, tožena stranka pred takšno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni bila dolžna izvesti posebnega postopka, ki je po ZDR predviden bodisi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga bodisi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (omogočanja zagovora tožniku s pisnim vabilom na zagovor, ki bi moralo vsebovati tudi obrazložen razlog, zaradi katerega je tožena stranka tožniku nameravala odpovedati pogodbo o zaposlitvi, z datumom, uro in krajem zagovora).
kolektivni delovni spor - stavka – zakonitost stavke - pravica do stavke delavcev v organizacijah in pri delodajalcih, ki opravljajo dejavnost ali dela posebnega družbenega pomena – gospodarska javna služba distribucije električne energije – sistemski operater distribucijskega omrežja - napoved stavke – načelo sorazmernosti
Gospodarske javne službe (obvezne državne) je treba šteti med dejavnosti posebnega družbenega pomena v smislu prvega odstavka 7. člena ZStk.
Nasprotni udeleženec je splošno stavko pri predlagatelju in vse napovedi nadaljevanja stavke napovedal prepozno. Predlagatelju je datumsko, časovno in krajevno napovedal stavkovne aktivnosti največkrat le en dan (včasih dva, tri ali pet dni) prej. Prav tako sklepa o začetku stavke in izjave o načinu zagotavljanja minimuma delovnega procesa ni poslal pristojnemu ministrstvu (dikcija v ZStk „pristojni organ družbenopolitične skupnosti“), niti Vladi RS. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je nasprotni udeleženec kršil 8. člen ZStk, kar zadostuje za ugotovitev nezakonitosti sporne stavke.
ZStk sodišču ne daje podlage za presojo zakonitosti stavke z vidika njene nujnosti, primernosti oziroma sorazmernosti (kot razmerja med koristjo, ki jo želijo doseči stavkajoči delavci in škodo, ki jo stavka povzroči delodajalcu). Prav tako veljavna zakonodaja ne daje podlage, da bi sodišče presojalo zakonitost stavke glede na utemeljenost oziroma neutemeljenost stavkovnih zahtev.
Tožena stranka je tožnici delovno razmerje prekinila pred iztekom enomesečnega odpovednega roka, tako da jo je odjavila iz socialnih zavarovanj, ne da bi pred tem izpeljala katerega od postopkov, ki jih ZDR predpisuje za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, zato je tožnici delovno razmerje nezakonito prenehalo.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma – dokazno breme
V individualnem delovnem sporu v zvezi z ugotovitvijo nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma je, ob smiselni uporabi določbe prvega odstavka 82. člena ZDR, dokazno breme na strani delodajalca, ki mora dokazati, da je delavcu pogodba o zaposlitvi zakonito prenehala. V konkretnem primeru to pomeni, da mora delodajalec, ki se sklicuje na prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma, sklenjenega z delavcem (v smislu 79. člena ZDR), dokazati, da je bil sporazum veljavno sklenjen, kar pomeni, da mora dokazati tudi, da je delavec tak sporazum podpisal in da ga je na strani delodajalca podpisala pooblaščena oseba. Tudi sicer je v sodni praksi uveljavljeno stališče, da dokazno breme nosi tisti, ki zatrjuje obstoj in ne tisti, ki zatrjuje neobstoj določenih dejstev.
ZDR člen 6.a, 6.a/4, 8, 45, 45/1, 45/2, 45/3. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca – trpinčenje na delovnem mestu – mobbing – dokazna ocena – kršitev pravic osebnosti - protipravnost
V opisanih ravnanjih (opustitev pogajanj tožene stranke o tožnikovi plači s kasnejšim izplačevanjem plače v višini, kot jo je enostransko določila; zavrnitev izrabe letnega dopusta kot enkratno dejanje), ni znakov trpinčenja v smislu četrtega odstavka 6.a člena ZDR.
S postavitvijo odškodninskega zahtevka zaradi nezakonite odpovedi delavec ne more obiti 30-dnevnega roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR na način, da bi kot predhodno vprašanje izpostavil oziroma uveljavljal nezakonitost odpovedi šele po navedenem zakonskem roku. Če v prekluzivnem roku ni uveljavljal nezakonitosti odpovedi, je odpoved zakonita, odškodninski zahtevek zaradi nezakonite odpovedi pa je iz tega razloga neutemeljen.
ugovor proti odpustu obveznosti – pogoji za odpust obveznosti – kontradiktorni postopek – narok
Sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja, zaradi česar ni imelo podlage za zaključek, da je dolžnik kršil svoje obveznosti iz ZFPPIPP.
Naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti ni izvedlo, dolžniku pa tudi ni vročilo upraviteljičine vloge z dne 1. 6. 2012, v katerem je navedla nove razloge proti odpustu obveznosti. Nepravilno se je oprlo le na trditve upraviteljice v vlogi z dne 1. 6. 2012.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 347, 354, 358, 358/6. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 266, 266/2.
nova odmera pokojnine – obnova postopka
Izrek sodbe, ki toženki nalaga, da o tožničini zahtevi za novo odmero pokojnine odloči kot o predlogu za obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo o priznanju pravice do pokojnine, in ji hkrati nalaga, da v tem obnovljenem postopku izda novo odločbo o odmeri pokojnine, je sam s sabo v nasprotju. Ali so pogoji za obnovo postopka izpolnjeni in bo izdana nova odločba o odmeri pokojnine, bo toženka v ponovljenem upravnem odločanju šele ugotavljala.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1, 239, 239/1, 244.
bolniški stalež – delovno mesto
Tožnik je bil glede na svoje zdravstveno stanje v spornem obdobju zmožen za delo receptorja – informatorja v recepciji, ki je pretežno sedeče, z občasnimi obhodi v objektu in okoli objekta, z občasno hojo po stopnicah, brez dvigovanja in prenosa večjega bremena in ostalih obremenitvenih momentov, kot so daljše klečanje in čepenje. Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni neutemeljen.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 48, 48/3.
zdraviliško zdravljenje – odobritev zdravljenja – predlog za zdraviliško zdravljenje
Predhodno podan predlog za odobritev zdraviliškega zdravljenja je bil podan 19. 5. 2008 in je bilo tožniku z odločbo toženca z dne 22. 7. 2008 na podlagi tega predloga zdraviliško zdravljenje tudi odobreno. Ker do podaje novega predloga dne 3. 5. 2010 za odobritev zdraviliškega zdravljenja zaradi iste bolezni oziroma enakega stanja še ni preteklo dve leti, kot določa 3. odstavek 48. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, tožnik ni upravičen do zdraviliškega zdravljenja.
osebni stečaj - določitev preizkusnega obdobja – odpust obveznosti
Triinpolletno preizkusno obdobje je tudi po presoji pritožbenega sodišča primerno glede na dejstva in okoliščine, ki jih je dolžnik navedel v zvezi z njegovimi družinskimi razmerami, njegovimi zdravstvenimi in drugimi osebnimi stanji ter razlogi za njegovo insolventnost, upoštevaje pri tem tudi njegovo starost.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – neustrezno delovno mesto - odločba ZPIZ - padec – protipravnost – vzročna zveza
Tožena stranka s tem, ko je tožnici odredila delo na delovnem mestu pomožne čistilke, ni ravnala protipravno, prav tako ne obstoji vzročna zveza med delom tožnice na tem delovnem mestu in poškodbami, ki jih je utrpela zaradi padca. Glede na navedeno tožena stranka tožnici za vtoževano škodo ne odgovarja.
odškodninska odgovornost delavca - dokazno breme - izvedensko mnenje pred pravdo - dokazovanje z izvedencem
Izvedensko delo opravljajo izvedenci, ki jih določi sodišče, ki dokazovanje z izvedenci tudi vodi (prvi odstavek 252. člena ZPP). Izven pravdnega postopka pridobljeno mnenje (v konkretnem primeru poročilo o blagajniškem poslovanju) tako ne more biti dokaz v smislu določb ZPP, ki ureja dokazovanje. Takšno, po stranki naročeno mnenje, v skladu z zakonom in uveljavljeno sodno prakso, predstavlja le del strankine trditvene podlage. V konkretnem primeru sodišče prve stopnje ugotovitev o višini škode iz poročila o blagajniškem poslovanju ne bi smelo upoštevati. Ker pa jih je, je s tem kršilo pravila dokazovanja, kar je lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).
Tožnikovemu reparacijskemu zahtevku na plačilo nadomestila plač za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, po podani odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bilo ugodeno, zato tožnik ni upravičen do ponovnega izplačila nadomestila plače na drugi pravni podlagi (zaradi neizkoriščenega letnega dopusta).
V primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalec delavcu za povzročeno škodo odgovarja po pravilih pogodbene odškodninske odgovornosti. Ob predpostavki ugotovljene negmotne škode, ki je v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem, bi bila odškodninska odgovornost tožene stranke za negmotno škodo podana le, če bi bilo ugotovljeno tudi, da je pri svojem odločanju zavestno ali iz hude malomarnosti ravnala zoper predpise.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog – transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Razlog „nadomeščanje delavke v odpovednem roku“ ni zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas v skladu z določbo 52. člena ZDR, ker je tožnik poleg tega še 3 dni po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas opravljal delo učitelja, se šteje, da je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Zavarovanec tožene stranke kot profesionalna organizacija, ki se ukvarja s turizmom in ki ve, da bodo v hotelu nastanjeni različni ljudje (starejši, mlajši, tudi ljudje s telesnimi hibami), bi se moral zavedati, da morajo biti prehodi še posebno varni. 13,5 centimetrov visok prag iz prehoda iz sobe na balkon ne pomeni običajnega prehoda, saj je pri takšnem prehodu potrebna prav posebna skrbnost in vedenje o tem, da je stopnica bistveno višja, kot je to običajno, zato tudi dvigovanje noge ni običajno, ampak mora oseba takšen gib posebej ozavestiti.