ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 443, 443/1, 458, 458/1. Sklep o določitvi tarife za cene storitev obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije točka 2.
spor majhne vrednosti – dejansko stanje – pritožbeni razlogi – dimnikarske storitve
Drugačna presoja listin, na katera se je sodišče prve stopnje, predstavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
Tožnik kot izvajalec dimnikarske službe je bil v spornem obdobju upravičen zaračunati dimnikarske storitve po dejansko porabljenem času.
ZPP člen 4, 142, 142/3, 142/4, 181, 181/2 . ZIZ člen 59.
vročanje - fikcija vročitve – obvestilo vročevalca o osebni vročitvi - ugotovitev nedopustnosti izvršbe
V primeru, ko obvestilo vročevalca o osebni vročitvi ustvarja dvom o načinu vročitve in skladnosti vročanja s pravili iz 142. čl. ZPP, fikcija vročitve ne more veljati.
Tožba zaradi nedopustnosti izvršbe je možna samo v povezavi z ugovornim postopkom in sicer le takrat, ko je izvršilno sodišče odločalo o na terjatev nanašajočih se spornih dejstvih.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-9. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4. ZPIZ-1 člen 101.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – obnova postopka – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti
Pravnomočna sodba prvostopenjskega (in pritožbenega) sodišča v tem individualnem delovnem sporu (v katerem se je presojala zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti), se opira na dokončno odločbo ZPIZ, ki je bila kasneje v socialnem sporu odpravljena (s pravnomočno sodbo). Kadar se sodna odločba opira na sodbo ali odločbo, izdano v drugem postopku, ima lahko sprememba, razveljavitev ali odprava takšne odločbe bistveno vlogo in vpliv na odločitev v pravdi. Zato je v obravnavanem primeru obnovitveni razlog iz čl. 394/1-9 ZPP podan.
Delavcu pripada plača v višini, dogovorjeni z delodajalcem v pogodbi o zaposlitvi. Tožnica ni podpisala aneksa o znižanju plače, zato tožena stranka ni imela podlage, da ji izplačuje nižjo plačo od dogovorjene.
ZDR člen 72, 88. ZGD-1 člen 268, 268/2. ZGD člen 250.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – razrešitev – poslovodna oseba – imenovanje in odpoklic uprave – hujše kršitve obveznosti
Tožnik je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi, iz katere izhaja, da je bil s sklepom nadzornega sveta imenovan za predsednika uprave tožene stranke in da je delovno razmerje s toženo stranko sklenil za čas imenovanja. Pravdni stranki sta se v pogodbi o zaposlitvi dogovorili za poseben način odpovedi delovnega razmerja (oziroma pogodbe o zaposlitvi), in sicer, da ima tožena stranka v primeru, če bi prišlo do odpoklica delavca iz razlogov, navedenih v 250. členu ZGD (268/2 ZGD-1), pravico, da tožniku nemudoma odpove delovno razmerje. Ker iz sporne odpovedi izhaja, da je bil tožnik s sklepom nadzornega sveta zaradi hujših kršitev svojih obveznosti po členu 286/2 ZGD-1 odpoklican s funkcije predsednika uprave tožene stranke in da se mu zato na podlagi posebnega dogovora iz pogodbe o zaposlitvi s takojšnjim učinkom odpoveduje pogodba o zaposlitvi, ta odpoved ni nezakonita zato, ker v njej poleg sklicevanja na odpoklic tožnika ni bilo navedenega še posebej obrazloženega razloga iz člena 286/2 ZGD-1, ki je predstavljal podlago za njegov odpoklic.
Ker je bilo v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno, da ima družba (torej tožena stranka) pravico nemudoma odpovedati delovno razmerje tožniku ob pogojih iz tega odstavka, tožena stranka pred takšno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni bila dolžna izvesti posebnega postopka, ki je po ZDR predviden bodisi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga bodisi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (omogočanja zagovora tožniku s pisnim vabilom na zagovor, ki bi moralo vsebovati tudi obrazložen razlog, zaradi katerega je tožena stranka tožniku nameravala odpovedati pogodbo o zaposlitvi, z datumom, uro in krajem zagovora).
ZPIZ-1 člen 12, 249, 254, 254/1, 254/2, 275, 275/3, 276, 276/2. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-2. ZUP člen 113, 113/1, 114, 126, 126/1.
stroški upravnega zastopanja
Zahtevo za plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti je tožnik vložil pri tožencu po prejemu prvostopenjske odločbe, s katero mu je toženec priznal pravico do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo. Postopek ni bil začet po uradni dolžnosti, temveč na zahtevo stranke, zato stroške postopka krije tožnik sam, ne glede na njegov izid.
Ker tožnik tožbe ni dopolnil skladno s sklepom sodišča, naj tožbo v roku dopolni (tožba ni bila podpisana in je bila vložena le v enem izvodu), jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-12, 57/9, 57/10, 58, 58/5. ZZZDR člen 12, 12/1, 20, 37.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – izrečen disciplinski ukrep – prenehanje delovnega razmerja – zastaranje – nadomestilo za ločeno življenje
Tožena stranka je tožnici v izrečenem disciplinskem ukrepu neutemeljeno očitala, da je neupravičeno prejemala dodatek za ločeno življenje, ker zaradi razveze zakonske zveze do njega ni bila upravičena. Tožnica nadomestila po razvezi zakonske zveze namreč ni več prejemala. Okoliščina, da je v spornem času živela skupaj z novim partnerjem, ni pravnoodločilna, ker njuna skupnost, ob dejstvu, da je bila tožnica še poročena, ni mogla biti veljavna zunajzakonska skupnost.
Tožena stranka je tožnici delovno razmerje prekinila pred iztekom enomesečnega odpovednega roka, tako da jo je odjavila iz socialnih zavarovanj, ne da bi pred tem izpeljala katerega od postopkov, ki jih ZDR predpisuje za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, zato je tožnici delovno razmerje nezakonito prenehalo.
V ravnanju toženca, ki je tožnici z dokončno in pravnomočno odločbo priznal pravico do starostne pokojnine od 15. 11. 2008 dalje v prenizkem znesku, ker ni upošteval, da je bila tožnica zavarovana za širši obseg pravic, ni protipravnosti, kljub temu da je toženec kasneje obnovil postopek in tožnici priznal višjo pokojnino od 1. 7. 2011 dalje.
Zavarovanec tožene stranke kot profesionalna organizacija, ki se ukvarja s turizmom in ki ve, da bodo v hotelu nastanjeni različni ljudje (starejši, mlajši, tudi ljudje s telesnimi hibami), bi se moral zavedati, da morajo biti prehodi še posebno varni. 13,5 centimetrov visok prag iz prehoda iz sobe na balkon ne pomeni običajnega prehoda, saj je pri takšnem prehodu potrebna prav posebna skrbnost in vedenje o tem, da je stopnica bistveno višja, kot je to običajno, zato tudi dvigovanje noge ni običajno, ampak mora oseba takšen gib posebej ozavestiti.
odškodninska odgovornost delavca - dokazno breme - izvedensko mnenje pred pravdo - dokazovanje z izvedencem
Izvedensko delo opravljajo izvedenci, ki jih določi sodišče, ki dokazovanje z izvedenci tudi vodi (prvi odstavek 252. člena ZPP). Izven pravdnega postopka pridobljeno mnenje (v konkretnem primeru poročilo o blagajniškem poslovanju) tako ne more biti dokaz v smislu določb ZPP, ki ureja dokazovanje. Takšno, po stranki naročeno mnenje, v skladu z zakonom in uveljavljeno sodno prakso, predstavlja le del strankine trditvene podlage. V konkretnem primeru sodišče prve stopnje ugotovitev o višini škode iz poročila o blagajniškem poslovanju ne bi smelo upoštevati. Ker pa jih je, je s tem kršilo pravila dokazovanja, kar je lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).
poškodba delavca pri delu – odgovornost delodajalca - profesionalna skrbnost
Nepravilno ravnanje delodajalca je v tem, da delavec (čistilka) pri delu z agresivnimi čistilnimi sredstvi (zaradi organizacije selitve in oddaje očal) ni mogel uporabiti zaščitnih očal, ki bi jih moral uporabljati pri takšnem delu.
ZZZPB člen 68, 69, 69/2, 70. ZZDT člen 4, 4/3, 4/5, 8. ZDR člen 21, 21/2. Pravilnik o vsebini in načinu vodenja uradnih evidenc s področja zaposlovanja člen 16, 16/4.
brezposelna oseba – vpis v evidenco – tujec
Tožnik je bil za čas izplačevanja denarnega nadomestila vpisan v evidenco pri zavodu za zaposlovanje na podlagi drugih zakonov za namen prejemanja nadomestila. Tožbeni zahtevek na vpis v evidenco brezposelnih oseb – aktivnih iskalcev zaposlitve je neutemeljen, ker tožnik, ki je tujec, v Sloveniji ni imel stalnega prebivališča in veljavnega delovnega dovoljenja.
Da gre za podpis pooblaščenca na vlogi upnika, je sodišče pravilno sklepalo na podlagi podatka, da je za imenom zakonitega zastopnika in pred podpisom pristavek „za“. Pristavek „za“ v taki zvezi namreč pomeni, da ima podpisnik vloge pooblastilo za zastopanje; toliko bolj je mogoče sklepati na to dejstvo še glede na logotip upnika na vlogi, odtisnjen pečat družbe in v spodnjem robu vloge navedene osnovne podatke o družbi.
Če je pooblaščenka izkazala pooblastilo za zastopanje v postopku, v katerem je upnik že pridobil procesno legitimacijo, ta pa je odvisna od prijave terjatve v stečajnem postopku, je potrebno sklepati, da je njeno dejanje prijave terjatve v stečajnem postopku zakoniti zastopnik upnika s tem odobril.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – poslovni razlog – kraja opravljanja dela
Tožena stranka ni dokazala obstoja utemeljenega poslovnega (organizacijskega) razloga, ki bi onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med tožnikom in tožencem. Pravdni stranki sta se v pogodbi o zaposlitvi med drugim dogovorili, da je kraj opravljanja dela tožnika v delovnih oziroma proizvodnih prostorih delodajalca na njegovem sedežu ali v drugih krajih izvajanja programov in opravljanja dejavnosti delodajalca, po potrebi tudi na terenu. Na podlagi takšne določbe o kraju opravljanja dela je bil tožnik po navedeni pogodbi dolžan opravljati delo tam, kjer tožena stranka opravlja svojo dejavnost. Ob tako opredeljenem kraju opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi zahteva delodajalca po spremembi kraja opravljanja dela „komercialista“, tako da bi delavec namesto v enem kraju delal v drugem kraju njenega poslovanja, ni utemeljen organizacijski – poslovni odpovedni razlog, ker potreba po delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni prenehala. Odločitev delodajalca – tožene stranke glede kraja, v katerem bo tožnik opravljal delo komercialista, je bilo namreč mogoče realizirati na druge načine.
Dejstvo, da je tožnica (kot delavka) prejela odpoved pogodbe o zaposlitvi, za katero je bilo kasneje s sodno odločbo ugotovljeno, da je nezakonita, ter dejstvo, da je tožena stranka (kot delodajalec) v postopku sprejemanja te odločitve oz. v sami odpovedi pogodbe o zaposlitvi storila določene napake, samo po sebi še ne daje podlage za ugotovitev odškodninske odgovornosti za negmotno škodo tožene stranke.
V primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalec delavcu za povzročeno škodo odgovarja po pravilih pogodbene odškodninske odgovornosti. Ob predpostavki ugotovljene negmotne škode, ki je v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem, bi bila odškodninska odgovornost tožene stranke za negmotno škodo podana le, če bi bilo ugotovljeno tudi, da je pri svojem odločanju zavestno ali iz hude malomarnosti ravnala zoper predpise.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 347, 354, 358, 358/6. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 266, 266/2.
nova odmera pokojnine – obnova postopka
Izrek sodbe, ki toženki nalaga, da o tožničini zahtevi za novo odmero pokojnine odloči kot o predlogu za obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo o priznanju pravice do pokojnine, in ji hkrati nalaga, da v tem obnovljenem postopku izda novo odločbo o odmeri pokojnine, je sam s sabo v nasprotju. Ali so pogoji za obnovo postopka izpolnjeni in bo izdana nova odločba o odmeri pokojnine, bo toženka v ponovljenem upravnem odločanju šele ugotavljala.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1, 239, 239/1, 244.
bolniški stalež – delovno mesto
Tožnik je bil glede na svoje zdravstveno stanje v spornem obdobju zmožen za delo receptorja – informatorja v recepciji, ki je pretežno sedeče, z občasnimi obhodi v objektu in okoli objekta, z občasno hojo po stopnicah, brez dvigovanja in prenosa večjega bremena in ostalih obremenitvenih momentov, kot so daljše klečanje in čepenje. Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni neutemeljen.
odškodninska odgovornost delodajalca – premoženjska škoda – starostna pokojnina – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik v tem sporu od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine zaradi nepravočasnega priznanja pravice do starostne pokojnine, ki mu je nastala zato, ker mu tožena stranka ni pravočasno izdala ustreznega potrdila, ki služi za priznanje delovne dobe. V konkretnem primeru (še ni) izkazan element protipravnosti, ki bi ob obstoju ostalih elementov škodne odgovornosti lahko bremenil toženo stranko za plačilo odškodnine. Pri pojmu protipravnosti gre za pravni standard, ki se oblikuje za vsak konkreten primer posebej in predstavlja osrednje vprašanje pri definiranju podlage za povračilo škode.