ZPP člen 4, 142, 142/3, 142/4, 181, 181/2 . ZIZ člen 59.
vročanje - fikcija vročitve – obvestilo vročevalca o osebni vročitvi - ugotovitev nedopustnosti izvršbe
V primeru, ko obvestilo vročevalca o osebni vročitvi ustvarja dvom o načinu vročitve in skladnosti vročanja s pravili iz 142. čl. ZPP, fikcija vročitve ne more veljati.
Tožba zaradi nedopustnosti izvršbe je možna samo v povezavi z ugovornim postopkom in sicer le takrat, ko je izvršilno sodišče odločalo o na terjatev nanašajočih se spornih dejstvih.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 443, 443/1, 458, 458/1. Sklep o določitvi tarife za cene storitev obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije točka 2.
spor majhne vrednosti – dejansko stanje – pritožbeni razlogi – dimnikarske storitve
Drugačna presoja listin, na katera se je sodišče prve stopnje, predstavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
Tožnik kot izvajalec dimnikarske službe je bil v spornem obdobju upravičen zaračunati dimnikarske storitve po dejansko porabljenem času.
Stranski intervenient in toženka sta v pogodbenem razmerju, zato je intervencijski interes utemeljen s pravnimi posledicami sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva tudi na njegov pravni položaj in pogodbeno razmerje. Že sama pogodba, sklenjena med stranskim intervenientom in toženko, s katero je stranski intervenient pri toženki zavaroval svojo odgovornost, je zadostna podlaga za ugotovitev pravnega interesa stranskega intervenienta za vstop v pravdo na strani svoje pogodbenice, ki je tožena prav na podlagi te pogodbe.
Pri tožniku, ki je zmožen v polnem delovnem času opravljati drugo delovno mesto v delokrogu svojega poklica ali drugo ustrezno fizično lažje delo z omejitvami, je podana III. kategorija invalidnosti in ima pravico do premestitve, kljub temu da že ob nastopu dela na zadnjem delovnem mestu oskrbovalca živine za to delo ni bil zmožen, saj je tožnik strokovno usposobljen za obdelovalca lesa in kmetovalca. Invalidnost se namreč ugotavlja glede na zavarovančev poklic, ki po 3. odstavku 60. člena ZPIZ-1 zajema delo na delovnem mestu, na katero je razporejen, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(1).
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog
Pritožnikovo stališče, da je že dejstvo, da je dolžnik (družba) sam podal ugovor zoper izpodbijani sklep v zakonskem roku, dokaz, da dolžnik sprejema uradno pošto na sedežu družbe, je zmotno, saj družba s svojim ugovorom ni uspela, zoper sklep, s katerim je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da obstaja razlog za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije, pa se ni pritožila.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48 – 52.
nagrada in stroški sodnega izvedenca – obrazloženost sklepa sodišča prve stopnje – preverjanje stroškovnika
Izpodbijani sklep ima pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti, ker iz njega ne izhaja, zakaj je bila nagrada izvedencu v celoti priznana, pomanjkanja razlogov pa v konkretnem primeru ni bilo mogoče nadomestiti niti s preverjanjem stroškovnika, ki ga je za opravljeno izvedeniško delo podal izvedenec.
Tožena stranka je tožnici delovno razmerje prekinila pred iztekom enomesečnega odpovednega roka, tako da jo je odjavila iz socialnih zavarovanj, ne da bi pred tem izpeljala katerega od postopkov, ki jih ZDR predpisuje za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, zato je tožnici delovno razmerje nezakonito prenehalo.
Postopek odpusta obveznosti je poseben postopek, ki teče neodvisno od drugih postopkov, v katerih je predlagatelj kot dolžnik udeležen kot naslednik obveznosti izbrisane družbe po določbah ZFPPIPP.
V ravnanju toženca, ki je tožnici z dokončno in pravnomočno odločbo priznal pravico do starostne pokojnine od 15. 11. 2008 dalje v prenizkem znesku, ker ni upošteval, da je bila tožnica zavarovana za širši obseg pravic, ni protipravnosti, kljub temu da je toženec kasneje obnovil postopek in tožnici priznal višjo pokojnino od 1. 7. 2011 dalje.
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi očitala, da je zamenjal izdelke, namenjene za vračilo, z drugimi starimi izdelki in si tako na škodo delodajalca prilastil pekovske izdelke. V trgovini naj bi mu bili izročeni še nepokvarjeni izdelki, tako da je do menjave prišlo na poti od trgovine do sedeža podjetja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, pri čemer pa ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, prav tako ni v zadostni meri raziskalo dejanskega stanja.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma – dokazno breme
V individualnem delovnem sporu v zvezi z ugotovitvijo nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma je, ob smiselni uporabi določbe prvega odstavka 82. člena ZDR, dokazno breme na strani delodajalca, ki mora dokazati, da je delavcu pogodba o zaposlitvi zakonito prenehala. V konkretnem primeru to pomeni, da mora delodajalec, ki se sklicuje na prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma, sklenjenega z delavcem (v smislu 79. člena ZDR), dokazati, da je bil sporazum veljavno sklenjen, kar pomeni, da mora dokazati tudi, da je delavec tak sporazum podpisal in da ga je na strani delodajalca podpisala pooblaščena oseba. Tudi sicer je v sodni praksi uveljavljeno stališče, da dokazno breme nosi tisti, ki zatrjuje obstoj in ne tisti, ki zatrjuje neobstoj določenih dejstev.
kolektivni delovni spor - stavka – zakonitost stavke - pravica do stavke delavcev v organizacijah in pri delodajalcih, ki opravljajo dejavnost ali dela posebnega družbenega pomena – gospodarska javna služba distribucije električne energije – sistemski operater distribucijskega omrežja - napoved stavke – načelo sorazmernosti
Gospodarske javne službe (obvezne državne) je treba šteti med dejavnosti posebnega družbenega pomena v smislu prvega odstavka 7. člena ZStk.
Nasprotni udeleženec je splošno stavko pri predlagatelju in vse napovedi nadaljevanja stavke napovedal prepozno. Predlagatelju je datumsko, časovno in krajevno napovedal stavkovne aktivnosti največkrat le en dan (včasih dva, tri ali pet dni) prej. Prav tako sklepa o začetku stavke in izjave o načinu zagotavljanja minimuma delovnega procesa ni poslal pristojnemu ministrstvu (dikcija v ZStk „pristojni organ družbenopolitične skupnosti“), niti Vladi RS. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je nasprotni udeleženec kršil 8. člen ZStk, kar zadostuje za ugotovitev nezakonitosti sporne stavke.
ZStk sodišču ne daje podlage za presojo zakonitosti stavke z vidika njene nujnosti, primernosti oziroma sorazmernosti (kot razmerja med koristjo, ki jo želijo doseči stavkajoči delavci in škodo, ki jo stavka povzroči delodajalcu). Prav tako veljavna zakonodaja ne daje podlage, da bi sodišče presojalo zakonitost stavke glede na utemeljenost oziroma neutemeljenost stavkovnih zahtev.
odškodninska odgovornost delodajalca – premoženjska škoda – starostna pokojnina – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik v tem sporu od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine zaradi nepravočasnega priznanja pravice do starostne pokojnine, ki mu je nastala zato, ker mu tožena stranka ni pravočasno izdala ustreznega potrdila, ki služi za priznanje delovne dobe. V konkretnem primeru (še ni) izkazan element protipravnosti, ki bi ob obstoju ostalih elementov škodne odgovornosti lahko bremenil toženo stranko za plačilo odškodnine. Pri pojmu protipravnosti gre za pravni standard, ki se oblikuje za vsak konkreten primer posebej in predstavlja osrednje vprašanje pri definiranju podlage za povračilo škode.
odpravnina – odpovedni rok – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – delovnopravna kontinuiteta – prevzem delavcev
Pri določitvi odpovednega roka in pri izračunu odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je podana delovnopravna kontinuiteta, ker gre za prevzeme delavcev k drugemu delodajalcu po prejšnjih predpisih.
Zavarovanec tožene stranke kot profesionalna organizacija, ki se ukvarja s turizmom in ki ve, da bodo v hotelu nastanjeni različni ljudje (starejši, mlajši, tudi ljudje s telesnimi hibami), bi se moral zavedati, da morajo biti prehodi še posebno varni. 13,5 centimetrov visok prag iz prehoda iz sobe na balkon ne pomeni običajnega prehoda, saj je pri takšnem prehodu potrebna prav posebna skrbnost in vedenje o tem, da je stopnica bistveno višja, kot je to običajno, zato tudi dvigovanje noge ni običajno, ampak mora oseba takšen gib posebej ozavestiti.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 347, 354, 358, 358/6. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 266, 266/2.
nova odmera pokojnine – obnova postopka
Izrek sodbe, ki toženki nalaga, da o tožničini zahtevi za novo odmero pokojnine odloči kot o predlogu za obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo o priznanju pravice do pokojnine, in ji hkrati nalaga, da v tem obnovljenem postopku izda novo odločbo o odmeri pokojnine, je sam s sabo v nasprotju. Ali so pogoji za obnovo postopka izpolnjeni in bo izdana nova odločba o odmeri pokojnine, bo toženka v ponovljenem upravnem odločanju šele ugotavljala.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1, 239, 239/1, 244.
bolniški stalež – delovno mesto
Tožnik je bil glede na svoje zdravstveno stanje v spornem obdobju zmožen za delo receptorja – informatorja v recepciji, ki je pretežno sedeče, z občasnimi obhodi v objektu in okoli objekta, z občasno hojo po stopnicah, brez dvigovanja in prenosa večjega bremena in ostalih obremenitvenih momentov, kot so daljše klečanje in čepenje. Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni neutemeljen.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakonit razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – javni uslužbenci
Od delodajalca ni mogoče zahtevati, da v primeru, ko je njegov delavec odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo (bolezen), opredeli trajanje delovnega razmerja za določen čas na način, kot je opredeljen v členu 69/8 ZJU. Prav tako niti ZJU niti ZDR ne določata, da bi moralo biti v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, sklenjeni iz razloga nadomeščanja začasno odsotnega delavca, poimensko navedeno, katerega začasno odsotnega delavca se nadomešča.
Tožnica je ostala na delu tudi po poteku časa za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, kar je zadosten razlog za ugotovitev, da se je pogodba o zaposlitvi za določen čas transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Na ugotovitev, da je prišlo do transformacije pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas, nima nikakršnega vpliva okoliščina, da je tožnica kasneje sklenila s toženo stranko še eno pogodbo o zaposlitvi za določen čas.
Ker gre za individualni delovni spor o obstoju oz. prenehanju delovnega razmerja po določbi 5. odst. 41. čl. ZDSS-1 toženki sami krijeta svoje pravdne stroške.