ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 443, 443/1, 458, 458/1. Sklep o določitvi tarife za cene storitev obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije točka 2.
spor majhne vrednosti – dejansko stanje – pritožbeni razlogi – dimnikarske storitve
Drugačna presoja listin, na katera se je sodišče prve stopnje, predstavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
Tožnik kot izvajalec dimnikarske službe je bil v spornem obdobju upravičen zaračunati dimnikarske storitve po dejansko porabljenem času.
ZPP člen 4, 142, 142/3, 142/4, 181, 181/2 . ZIZ člen 59.
vročanje - fikcija vročitve – obvestilo vročevalca o osebni vročitvi - ugotovitev nedopustnosti izvršbe
V primeru, ko obvestilo vročevalca o osebni vročitvi ustvarja dvom o načinu vročitve in skladnosti vročanja s pravili iz 142. čl. ZPP, fikcija vročitve ne more veljati.
Tožba zaradi nedopustnosti izvršbe je možna samo v povezavi z ugovornim postopkom in sicer le takrat, ko je izvršilno sodišče odločalo o na terjatev nanašajočih se spornih dejstvih.
Tožnikovemu reparacijskemu zahtevku na plačilo nadomestila plač za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, po podani odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bilo ugodeno, zato tožnik ni upravičen do ponovnega izplačila nadomestila plače na drugi pravni podlagi (zaradi neizkoriščenega letnega dopusta).
V primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalec delavcu za povzročeno škodo odgovarja po pravilih pogodbene odškodninske odgovornosti. Ob predpostavki ugotovljene negmotne škode, ki je v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem, bi bila odškodninska odgovornost tožene stranke za negmotno škodo podana le, če bi bilo ugotovljeno tudi, da je pri svojem odločanju zavestno ali iz hude malomarnosti ravnala zoper predpise.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog – transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Razlog „nadomeščanje delavke v odpovednem roku“ ni zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas v skladu z določbo 52. člena ZDR, ker je tožnik poleg tega še 3 dni po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas opravljal delo učitelja, se šteje, da je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Ker je tožnik na glavni obravnavi ob soglasju toženca tožbo umaknil, je sodišče postopek zakonito ustavilo. Izjava o umiku tožbe ni pogojna in je ni mogoče preklicati.
Dejstvo, da je tožnica (kot delavka) prejela odpoved pogodbe o zaposlitvi, za katero je bilo kasneje s sodno odločbo ugotovljeno, da je nezakonita, ter dejstvo, da je tožena stranka (kot delodajalec) v postopku sprejemanja te odločitve oz. v sami odpovedi pogodbe o zaposlitvi storila določene napake, samo po sebi še ne daje podlage za ugotovitev odškodninske odgovornosti za negmotno škodo tožene stranke.
V primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalec delavcu za povzročeno škodo odgovarja po pravilih pogodbene odškodninske odgovornosti. Ob predpostavki ugotovljene negmotne škode, ki je v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem, bi bila odškodninska odgovornost tožene stranke za negmotno škodo podana le, če bi bilo ugotovljeno tudi, da je pri svojem odločanju zavestno ali iz hude malomarnosti ravnala zoper predpise.
ZZZPB člen 68, 69, 69/2, 70. ZZDT člen 4, 4/3, 4/5, 8. ZDR člen 21, 21/2. Pravilnik o vsebini in načinu vodenja uradnih evidenc s področja zaposlovanja člen 16, 16/4.
brezposelna oseba – vpis v evidenco – tujec
Tožnik je bil za čas izplačevanja denarnega nadomestila vpisan v evidenco pri zavodu za zaposlovanje na podlagi drugih zakonov za namen prejemanja nadomestila. Tožbeni zahtevek na vpis v evidenco brezposelnih oseb – aktivnih iskalcev zaposlitve je neutemeljen, ker tožnik, ki je tujec, v Sloveniji ni imel stalnega prebivališča in veljavnega delovnega dovoljenja.
odškodninska odgovornost delavca - dokazno breme - izvedensko mnenje pred pravdo - dokazovanje z izvedencem
Izvedensko delo opravljajo izvedenci, ki jih določi sodišče, ki dokazovanje z izvedenci tudi vodi (prvi odstavek 252. člena ZPP). Izven pravdnega postopka pridobljeno mnenje (v konkretnem primeru poročilo o blagajniškem poslovanju) tako ne more biti dokaz v smislu določb ZPP, ki ureja dokazovanje. Takšno, po stranki naročeno mnenje, v skladu z zakonom in uveljavljeno sodno prakso, predstavlja le del strankine trditvene podlage. V konkretnem primeru sodišče prve stopnje ugotovitev o višini škode iz poročila o blagajniškem poslovanju ne bi smelo upoštevati. Ker pa jih je, je s tem kršilo pravila dokazovanja, kar je lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).
odškodninska odgovornost delodajalca – premoženjska škoda – starostna pokojnina – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik v tem sporu od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine zaradi nepravočasnega priznanja pravice do starostne pokojnine, ki mu je nastala zato, ker mu tožena stranka ni pravočasno izdala ustreznega potrdila, ki služi za priznanje delovne dobe. V konkretnem primeru (še ni) izkazan element protipravnosti, ki bi ob obstoju ostalih elementov škodne odgovornosti lahko bremenil toženo stranko za plačilo odškodnine. Pri pojmu protipravnosti gre za pravni standard, ki se oblikuje za vsak konkreten primer posebej in predstavlja osrednje vprašanje pri definiranju podlage za povračilo škode.
Pri tožniku, ki je zmožen v polnem delovnem času opravljati drugo delovno mesto v delokrogu svojega poklica ali drugo ustrezno fizično lažje delo z omejitvami, je podana III. kategorija invalidnosti in ima pravico do premestitve, kljub temu da že ob nastopu dela na zadnjem delovnem mestu oskrbovalca živine za to delo ni bil zmožen, saj je tožnik strokovno usposobljen za obdelovalca lesa in kmetovalca. Invalidnost se namreč ugotavlja glede na zavarovančev poklic, ki po 3. odstavku 60. člena ZPIZ-1 zajema delo na delovnem mestu, na katero je razporejen, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.
Zavarovanec tožene stranke kot profesionalna organizacija, ki se ukvarja s turizmom in ki ve, da bodo v hotelu nastanjeni različni ljudje (starejši, mlajši, tudi ljudje s telesnimi hibami), bi se moral zavedati, da morajo biti prehodi še posebno varni. 13,5 centimetrov visok prag iz prehoda iz sobe na balkon ne pomeni običajnega prehoda, saj je pri takšnem prehodu potrebna prav posebna skrbnost in vedenje o tem, da je stopnica bistveno višja, kot je to običajno, zato tudi dvigovanje noge ni običajno, ampak mora oseba takšen gib posebej ozavestiti.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – neustrezno delovno mesto - odločba ZPIZ - padec – protipravnost – vzročna zveza
Tožena stranka s tem, ko je tožnici odredila delo na delovnem mestu pomožne čistilke, ni ravnala protipravno, prav tako ne obstoji vzročna zveza med delom tožnice na tem delovnem mestu in poškodbami, ki jih je utrpela zaradi padca. Glede na navedeno tožena stranka tožnici za vtoževano škodo ne odgovarja.
Delavcu pripada plača v višini, dogovorjeni z delodajalcem v pogodbi o zaposlitvi. Tožnica ni podpisala aneksa o znižanju plače, zato tožena stranka ni imela podlage, da ji izplačuje nižjo plačo od dogovorjene.
poškodba delavca pri delu – odgovornost delodajalca - profesionalna skrbnost
Nepravilno ravnanje delodajalca je v tem, da delavec (čistilka) pri delu z agresivnimi čistilnimi sredstvi (zaradi organizacije selitve in oddaje očal) ni mogel uporabiti zaščitnih očal, ki bi jih moral uporabljati pri takšnem delu.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 10, 40, 40/4, 40/4-1.
solidarnostna pomoč – kolektivna pogodba – ožji družinski člani
Tožnik je živel z materjo v skupnem gospodinjstvu tudi v času, ko je imel svojo družino. Zanjo je skrbel tudi v zadnjem letu pred njeno smrtjo, ko je zaradi hude demence sicer živela v zaprtem oddelku doma za starejše občane. Zaradi tega njegova mati šteje za ožjega družinskega člana in je tožnik ob njeni smrti upravičen do solidarnostne pomoči (ki je po KPND predvidena za primer smrti ožjega družinskega člana) ne glede na dejstvo, da je komisija za razlago KPND opredelila, da za ožjega družinskega člana štejejo le zakonec, izvenzakonski partner, otroci in posvojenci.
ugovor proti odpustu obveznosti – večkratna menjava stalnega bivališča – dejanje pred začetkom stečaja
Dejstvo, da je dolžnik menjal naslov stalnega bivališča pred začetkom stečajnega postopka nad njim, je nepomembno, saj dolžnikovo ravnanje pred začetkom stečajnega postopka nad njim ne predstavlja zatrjevanega razloga za ugovor proti odpustu obveznosti.
ZPP člen 286, 286/2, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1.
poziv na odgovor na tožbo – nepravilen poziv – posledice neodgovora na tožbo
Posledice neugovarjanja zahtevku po tožbi na podlagi poziva, kakršen je bil v obravnavanem primeru naslovljen na toženo stranko, so drugačne od tistih, ki jih zakon predvideva za neodziv stranke na poziv sodišča, da naj pred razpisom obravnave vloži pripravljalno vlogo, v kateri naj se izjavi o določenih dejstvih in navede ali dopolni dokazne predloge, pri čemer zakon določa, da mora sodišče stranko izrecno opozoriti, da ob izostanku pogoja iz 2. odst. 286. čl. ZPP, na prvem naroku za glavno obravnavo njenega navajanja dejstev in dokazov ne bo mogoče dopustiti.
Tožena stranka ni odgovorila na tožbo v predpisanem 30 dnevnem roku in ker so bili izpolnjeni tudi ostali pogoji za izdajo zamudne sodbe, je sodišča prve stopnje o zadevi pravilno odločilo z zamudno sodbo.
Da gre za podpis pooblaščenca na vlogi upnika, je sodišče pravilno sklepalo na podlagi podatka, da je za imenom zakonitega zastopnika in pred podpisom pristavek „za“. Pristavek „za“ v taki zvezi namreč pomeni, da ima podpisnik vloge pooblastilo za zastopanje; toliko bolj je mogoče sklepati na to dejstvo še glede na logotip upnika na vlogi, odtisnjen pečat družbe in v spodnjem robu vloge navedene osnovne podatke o družbi.
Če je pooblaščenka izkazala pooblastilo za zastopanje v postopku, v katerem je upnik že pridobil procesno legitimacijo, ta pa je odvisna od prijave terjatve v stečajnem postopku, je potrebno sklepati, da je njeno dejanje prijave terjatve v stečajnem postopku zakoniti zastopnik upnika s tem odobril.
ZPIZ-1 člen 12, 249, 254, 254/1, 254/2, 275, 275/3, 276, 276/2. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-2. ZUP člen 113, 113/1, 114, 126, 126/1.
stroški upravnega zastopanja
Zahtevo za plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti je tožnik vložil pri tožencu po prejemu prvostopenjske odločbe, s katero mu je toženec priznal pravico do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo. Postopek ni bil začet po uradni dolžnosti, temveč na zahtevo stranke, zato stroške postopka krije tožnik sam, ne glede na njegov izid.