ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 443, 443/1, 458, 458/1. Sklep o določitvi tarife za cene storitev obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije točka 2.
spor majhne vrednosti – dejansko stanje – pritožbeni razlogi – dimnikarske storitve
Drugačna presoja listin, na katera se je sodišče prve stopnje, predstavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
Tožnik kot izvajalec dimnikarske službe je bil v spornem obdobju upravičen zaračunati dimnikarske storitve po dejansko porabljenem času.
ZPP člen 4, 142, 142/3, 142/4, 181, 181/2 . ZIZ člen 59.
vročanje - fikcija vročitve – obvestilo vročevalca o osebni vročitvi - ugotovitev nedopustnosti izvršbe
V primeru, ko obvestilo vročevalca o osebni vročitvi ustvarja dvom o načinu vročitve in skladnosti vročanja s pravili iz 142. čl. ZPP, fikcija vročitve ne more veljati.
Tožba zaradi nedopustnosti izvršbe je možna samo v povezavi z ugovornim postopkom in sicer le takrat, ko je izvršilno sodišče odločalo o na terjatev nanašajočih se spornih dejstvih.
Ker tožnik tožbe ni dopolnil skladno s sklepom sodišča, naj tožbo v roku dopolni (tožba ni bila podpisana in je bila vložena le v enem izvodu), jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 10, 40, 40/4, 40/4-1.
solidarnostna pomoč – kolektivna pogodba – ožji družinski člani
Tožnik je živel z materjo v skupnem gospodinjstvu tudi v času, ko je imel svojo družino. Zanjo je skrbel tudi v zadnjem letu pred njeno smrtjo, ko je zaradi hude demence sicer živela v zaprtem oddelku doma za starejše občane. Zaradi tega njegova mati šteje za ožjega družinskega člana in je tožnik ob njeni smrti upravičen do solidarnostne pomoči (ki je po KPND predvidena za primer smrti ožjega družinskega člana) ne glede na dejstvo, da je komisija za razlago KPND opredelila, da za ožjega družinskega člana štejejo le zakonec, izvenzakonski partner, otroci in posvojenci.
Tožnikovemu reparacijskemu zahtevku na plačilo nadomestila plač za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, po podani odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bilo ugodeno, zato tožnik ni upravičen do ponovnega izplačila nadomestila plače na drugi pravni podlagi (zaradi neizkoriščenega letnega dopusta).
V primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalec delavcu za povzročeno škodo odgovarja po pravilih pogodbene odškodninske odgovornosti. Ob predpostavki ugotovljene negmotne škode, ki je v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem, bi bila odškodninska odgovornost tožene stranke za negmotno škodo podana le, če bi bilo ugotovljeno tudi, da je pri svojem odločanju zavestno ali iz hude malomarnosti ravnala zoper predpise.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog – transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Razlog „nadomeščanje delavke v odpovednem roku“ ni zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas v skladu z določbo 52. člena ZDR, ker je tožnik poleg tega še 3 dni po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas opravljal delo učitelja, se šteje, da je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
V ravnanju toženca, ki je tožnici z dokončno in pravnomočno odločbo priznal pravico do starostne pokojnine od 15. 11. 2008 dalje v prenizkem znesku, ker ni upošteval, da je bila tožnica zavarovana za širši obseg pravic, ni protipravnosti, kljub temu da je toženec kasneje obnovil postopek in tožnici priznal višjo pokojnino od 1. 7. 2011 dalje.
Zavarovanec tožene stranke kot profesionalna organizacija, ki se ukvarja s turizmom in ki ve, da bodo v hotelu nastanjeni različni ljudje (starejši, mlajši, tudi ljudje s telesnimi hibami), bi se moral zavedati, da morajo biti prehodi še posebno varni. 13,5 centimetrov visok prag iz prehoda iz sobe na balkon ne pomeni običajnega prehoda, saj je pri takšnem prehodu potrebna prav posebna skrbnost in vedenje o tem, da je stopnica bistveno višja, kot je to običajno, zato tudi dvigovanje noge ni običajno, ampak mora oseba takšen gib posebej ozavestiti.
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi očitala, da je zamenjal izdelke, namenjene za vračilo, z drugimi starimi izdelki in si tako na škodo delodajalca prilastil pekovske izdelke. V trgovini naj bi mu bili izročeni še nepokvarjeni izdelki, tako da je do menjave prišlo na poti od trgovine do sedeža podjetja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, pri čemer pa ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, prav tako ni v zadostni meri raziskalo dejanskega stanja.
ugovor proti odpustu obveznosti – večkratna menjava stalnega bivališča – dejanje pred začetkom stečaja
Dejstvo, da je dolžnik menjal naslov stalnega bivališča pred začetkom stečajnega postopka nad njim, je nepomembno, saj dolžnikovo ravnanje pred začetkom stečajnega postopka nad njim ne predstavlja zatrjevanega razloga za ugovor proti odpustu obveznosti.
pripojitev – vpis pripojitve v sodni register – nedopustnost pritožbe upnika – pravni interes za pritožbo – terjatev do prevzete družbe – zavrženje pritožbe
Upnik s pritožbo, tudi če bi uspel razveljaviti vpis izbrisa subjekta vpisa ne more zase doseči drugačnega (boljšega) pravnega položaja kot ga ima v primeru izbrisa dolžnika iz sodnega registra. Z vpisom pripojitve je namreč premoženje prevzete družbe, skupaj z njenimi obveznostmi do upnikov prešlo na prevzemno družbo, kar pomeni, da je prevzeta družba od dneva vpisa pripojitve v sodni register (in pred pravnomočnostjo sklepa) postala univerzalna pravna naslednica prevzete družbe.
V kolikor ima upnik do prevzete družbe na podlagi pogodbe o reprogramiranju, na katero se sklicuje v pritožbi, nezapadle terjatve, ima zagotovljeno pravno varstvo na način, ki ga določa 592. člen ZGD-1. Če pa je zaradi pripojitve upniku nastala škoda, lahko uveljavlja odškodninski zahtevek proti članom vodenja in nadzora prevzete družbe, glede katere 594. člen ZGD-1 v 2. odstavku določa, da se v takem primeru šteje, da ta obstaja še naprej.
Dejstvo, da je tožnica (kot delavka) prejela odpoved pogodbe o zaposlitvi, za katero je bilo kasneje s sodno odločbo ugotovljeno, da je nezakonita, ter dejstvo, da je tožena stranka (kot delodajalec) v postopku sprejemanja te odločitve oz. v sami odpovedi pogodbe o zaposlitvi storila določene napake, samo po sebi še ne daje podlage za ugotovitev odškodninske odgovornosti za negmotno škodo tožene stranke.
V primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalec delavcu za povzročeno škodo odgovarja po pravilih pogodbene odškodninske odgovornosti. Ob predpostavki ugotovljene negmotne škode, ki je v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem, bi bila odškodninska odgovornost tožene stranke za negmotno škodo podana le, če bi bilo ugotovljeno tudi, da je pri svojem odločanju zavestno ali iz hude malomarnosti ravnala zoper predpise.
Ker je tožnik na glavni obravnavi ob soglasju toženca tožbo umaknil, je sodišče postopek zakonito ustavilo. Izjava o umiku tožbe ni pogojna in je ni mogoče preklicati.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48 – 52.
nagrada in stroški sodnega izvedenca – obrazloženost sklepa sodišča prve stopnje – preverjanje stroškovnika
Izpodbijani sklep ima pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti, ker iz njega ne izhaja, zakaj je bila nagrada izvedencu v celoti priznana, pomanjkanja razlogov pa v konkretnem primeru ni bilo mogoče nadomestiti niti s preverjanjem stroškovnika, ki ga je za opravljeno izvedeniško delo podal izvedenec.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-9. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4. ZPIZ-1 člen 101.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – obnova postopka – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti
Pravnomočna sodba prvostopenjskega (in pritožbenega) sodišča v tem individualnem delovnem sporu (v katerem se je presojala zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti), se opira na dokončno odločbo ZPIZ, ki je bila kasneje v socialnem sporu odpravljena (s pravnomočno sodbo). Kadar se sodna odločba opira na sodbo ali odločbo, izdano v drugem postopku, ima lahko sprememba, razveljavitev ali odprava takšne odločbe bistveno vlogo in vpliv na odločitev v pravdi. Zato je v obravnavanem primeru obnovitveni razlog iz čl. 394/1-9 ZPP podan.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(1).
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog
Pritožnikovo stališče, da je že dejstvo, da je dolžnik (družba) sam podal ugovor zoper izpodbijani sklep v zakonskem roku, dokaz, da dolžnik sprejema uradno pošto na sedežu družbe, je zmotno, saj družba s svojim ugovorom ni uspela, zoper sklep, s katerim je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da obstaja razlog za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije, pa se ni pritožila.
ZZZPB člen 68, 69, 69/2, 70. ZZDT člen 4, 4/3, 4/5, 8. ZDR člen 21, 21/2. Pravilnik o vsebini in načinu vodenja uradnih evidenc s področja zaposlovanja člen 16, 16/4.
brezposelna oseba – vpis v evidenco – tujec
Tožnik je bil za čas izplačevanja denarnega nadomestila vpisan v evidenco pri zavodu za zaposlovanje na podlagi drugih zakonov za namen prejemanja nadomestila. Tožbeni zahtevek na vpis v evidenco brezposelnih oseb – aktivnih iskalcev zaposlitve je neutemeljen, ker tožnik, ki je tujec, v Sloveniji ni imel stalnega prebivališča in veljavnega delovnega dovoljenja.
Da gre za podpis pooblaščenca na vlogi upnika, je sodišče pravilno sklepalo na podlagi podatka, da je za imenom zakonitega zastopnika in pred podpisom pristavek „za“. Pristavek „za“ v taki zvezi namreč pomeni, da ima podpisnik vloge pooblastilo za zastopanje; toliko bolj je mogoče sklepati na to dejstvo še glede na logotip upnika na vlogi, odtisnjen pečat družbe in v spodnjem robu vloge navedene osnovne podatke o družbi.
Če je pooblaščenka izkazala pooblastilo za zastopanje v postopku, v katerem je upnik že pridobil procesno legitimacijo, ta pa je odvisna od prijave terjatve v stečajnem postopku, je potrebno sklepati, da je njeno dejanje prijave terjatve v stečajnem postopku zakoniti zastopnik upnika s tem odobril.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma – dokazno breme
V individualnem delovnem sporu v zvezi z ugotovitvijo nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma je, ob smiselni uporabi določbe prvega odstavka 82. člena ZDR, dokazno breme na strani delodajalca, ki mora dokazati, da je delavcu pogodba o zaposlitvi zakonito prenehala. V konkretnem primeru to pomeni, da mora delodajalec, ki se sklicuje na prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma, sklenjenega z delavcem (v smislu 79. člena ZDR), dokazati, da je bil sporazum veljavno sklenjen, kar pomeni, da mora dokazati tudi, da je delavec tak sporazum podpisal in da ga je na strani delodajalca podpisala pooblaščena oseba. Tudi sicer je v sodni praksi uveljavljeno stališče, da dokazno breme nosi tisti, ki zatrjuje obstoj in ne tisti, ki zatrjuje neobstoj določenih dejstev.
ZDR člen 6.a, 6.a/4, 8, 45, 45/1, 45/2, 45/3. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca – trpinčenje na delovnem mestu – mobbing – dokazna ocena – kršitev pravic osebnosti - protipravnost
V opisanih ravnanjih (opustitev pogajanj tožene stranke o tožnikovi plači s kasnejšim izplačevanjem plače v višini, kot jo je enostransko določila; zavrnitev izrabe letnega dopusta kot enkratno dejanje), ni znakov trpinčenja v smislu četrtega odstavka 6.a člena ZDR.
S postavitvijo odškodninskega zahtevka zaradi nezakonite odpovedi delavec ne more obiti 30-dnevnega roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR na način, da bi kot predhodno vprašanje izpostavil oziroma uveljavljal nezakonitost odpovedi šele po navedenem zakonskem roku. Če v prekluzivnem roku ni uveljavljal nezakonitosti odpovedi, je odpoved zakonita, odškodninski zahtevek zaradi nezakonite odpovedi pa je iz tega razloga neutemeljen.