ZPP člen 4, 142, 142/3, 142/4, 181, 181/2 . ZIZ člen 59.
vročanje - fikcija vročitve – obvestilo vročevalca o osebni vročitvi - ugotovitev nedopustnosti izvršbe
V primeru, ko obvestilo vročevalca o osebni vročitvi ustvarja dvom o načinu vročitve in skladnosti vročanja s pravili iz 142. čl. ZPP, fikcija vročitve ne more veljati.
Tožba zaradi nedopustnosti izvršbe je možna samo v povezavi z ugovornim postopkom in sicer le takrat, ko je izvršilno sodišče odločalo o na terjatev nanašajočih se spornih dejstvih.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 443, 443/1, 458, 458/1. Sklep o določitvi tarife za cene storitev obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije točka 2.
spor majhne vrednosti – dejansko stanje – pritožbeni razlogi – dimnikarske storitve
Drugačna presoja listin, na katera se je sodišče prve stopnje, predstavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
Tožnik kot izvajalec dimnikarske službe je bil v spornem obdobju upravičen zaračunati dimnikarske storitve po dejansko porabljenem času.
odškodninska odgovornost delodajalca – premoženjska škoda – starostna pokojnina – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik v tem sporu od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine zaradi nepravočasnega priznanja pravice do starostne pokojnine, ki mu je nastala zato, ker mu tožena stranka ni pravočasno izdala ustreznega potrdila, ki služi za priznanje delovne dobe. V konkretnem primeru (še ni) izkazan element protipravnosti, ki bi ob obstoju ostalih elementov škodne odgovornosti lahko bremenil toženo stranko za plačilo odškodnine. Pri pojmu protipravnosti gre za pravni standard, ki se oblikuje za vsak konkreten primer posebej in predstavlja osrednje vprašanje pri definiranju podlage za povračilo škode.
ZPP člen 184, 185, 339, 339/1. ZDR člen 43, 131, 131/1, 184. ZVZD 5, 6, 8.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - padec na zamazanih tleh s smolo - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev - krivdna odgovornost – odmera odškodnine- višina denarne odškodnine - poprava tožbe – sprememba tožbe
Dopolnitev tožbenega zahtevka z uveljavljanjem stranske terjatve (zakonskih zamudnih obresti) ne pomeni poprave tožbe, ampak njeno spremembo, saj tožnica ni spremenila, dopolnila ali popravila posameznih navedb v tožbi, temveč je spremenila tožbeni predlog. Takšni spremembi tožbe je tožena stranka na naroku nasprotovala, zato bi sodišče prve stopnje moralo postopati na podlagi 185. člena ZPP in odločiti, ali naj se sprememba dopusti. Sodišče prve stopnje ni izdalo posebnega sklepa in je nadaljevalo postopek na podlagi spremenjene tožbe, zato je podana relativna bistvena kršitev določb postopka (čl. 339/1 ZPP, 185. člen ZPP).
Tožnica se je poškodovala, ker ji je zdrsnilo pri prenašanju ploha na zamazanih tleh s smolo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tla v proizvodnih prostorih niso bila primerna za delo ter so bila umazana od prahu, vlaken in smole. Za čiščenje ni bil nihče zadolžen. Tožnica ni imela delovne obleke in delovne obutve. Tožena stranka ni imela pooblaščenca za varstvo pri delu in ni preverila oziroma usposobila tožnice za delo. Nad opravljanjem dela ni bil zagotovljen ustrezen nadzor. Glede na navedene dejanske ugotovitve pritožbeno sodišče soglaša s presojo, da tožena stranka kot delodajalec ni v zadostni meri poskrbela za varno delo tožnice, zato za nastalo škodo krivdno odgovarja.
Tožnikovemu reparacijskemu zahtevku na plačilo nadomestila plač za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, po podani odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bilo ugodeno, zato tožnik ni upravičen do ponovnega izplačila nadomestila plače na drugi pravni podlagi (zaradi neizkoriščenega letnega dopusta).
V primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalec delavcu za povzročeno škodo odgovarja po pravilih pogodbene odškodninske odgovornosti. Ob predpostavki ugotovljene negmotne škode, ki je v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem, bi bila odškodninska odgovornost tožene stranke za negmotno škodo podana le, če bi bilo ugotovljeno tudi, da je pri svojem odločanju zavestno ali iz hude malomarnosti ravnala zoper predpise.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog – transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Razlog „nadomeščanje delavke v odpovednem roku“ ni zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas v skladu z določbo 52. člena ZDR, ker je tožnik poleg tega še 3 dni po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas opravljal delo učitelja, se šteje, da je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Postopek odpusta obveznosti je poseben postopek, ki teče neodvisno od drugih postopkov, v katerih je predlagatelj kot dolžnik udeležen kot naslednik obveznosti izbrisane družbe po določbah ZFPPIPP.
V ravnanju toženca, ki je tožnici z dokončno in pravnomočno odločbo priznal pravico do starostne pokojnine od 15. 11. 2008 dalje v prenizkem znesku, ker ni upošteval, da je bila tožnica zavarovana za širši obseg pravic, ni protipravnosti, kljub temu da je toženec kasneje obnovil postopek in tožnici priznal višjo pokojnino od 1. 7. 2011 dalje.
ZPP člen 277, 318, 338, 338/2. ZDR člen 131. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 45. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 53.
Domnevni dogovor, ki naj bi ga toženec sklenil z zaposlenimi delavci, o tem, da toženec ne bo odgovarjal na tožbe, delavci pa bodo tožbe zoper toženca umaknili, ne more biti pravno upošteven pritožbeni razlog (gre za uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja), zaradi katerega bi bila zamudna sodba, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP, nezakonita ali nepravilna.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – neustrezno delovno mesto - odločba ZPIZ - padec – protipravnost – vzročna zveza
Tožena stranka s tem, ko je tožnici odredila delo na delovnem mestu pomožne čistilke, ni ravnala protipravno, prav tako ne obstoji vzročna zveza med delom tožnice na tem delovnem mestu in poškodbami, ki jih je utrpela zaradi padca. Glede na navedeno tožena stranka tožnici za vtoževano škodo ne odgovarja.
kolektivni delovni spor - stavka – zakonitost stavke - pravica do stavke delavcev v organizacijah in pri delodajalcih, ki opravljajo dejavnost ali dela posebnega družbenega pomena – gospodarska javna služba distribucije električne energije – sistemski operater distribucijskega omrežja - napoved stavke – načelo sorazmernosti
Gospodarske javne službe (obvezne državne) je treba šteti med dejavnosti posebnega družbenega pomena v smislu prvega odstavka 7. člena ZStk.
Nasprotni udeleženec je splošno stavko pri predlagatelju in vse napovedi nadaljevanja stavke napovedal prepozno. Predlagatelju je datumsko, časovno in krajevno napovedal stavkovne aktivnosti največkrat le en dan (včasih dva, tri ali pet dni) prej. Prav tako sklepa o začetku stavke in izjave o načinu zagotavljanja minimuma delovnega procesa ni poslal pristojnemu ministrstvu (dikcija v ZStk „pristojni organ družbenopolitične skupnosti“), niti Vladi RS. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je nasprotni udeleženec kršil 8. člen ZStk, kar zadostuje za ugotovitev nezakonitosti sporne stavke.
ZStk sodišču ne daje podlage za presojo zakonitosti stavke z vidika njene nujnosti, primernosti oziroma sorazmernosti (kot razmerja med koristjo, ki jo želijo doseči stavkajoči delavci in škodo, ki jo stavka povzroči delodajalcu). Prav tako veljavna zakonodaja ne daje podlage, da bi sodišče presojalo zakonitost stavke glede na utemeljenost oziroma neutemeljenost stavkovnih zahtev.
ZIN člen 15. ZDR člen 32, 34. ZJU člen 100, 100/1, 100/4.
prepoved opravljanja dela – inšpektor – omejitev opravljanja dejavnosti – opravljanje drugih dejavnosti in konflikt interesov – upoštevanje delodajalčevih navodil
Tožnik opravlja pedagoško delo, za katerega po 4. odstavku 100. člena ZJU dolžnost sporočanja o opravljanju dejavnosti, za katero delavec meni, da bi bila ali bi utegnila biti v nasprotju z interesi delodajalca ne velja. ZIN je glede na določbe ZJU specialni predpis, ki podrobneje ureja področje inšpekcijskega nadzora in če v njem ni določbe, ki bi inšpektorju nalagala obveznost, da mora o svojem znanstvenem in pedagoškem delu obvestiti predstojnika, mu tega ni mogoče naložiti z razlago določb ZDR o obveznostih delavcev. Tožena stranka tako nima pravice, da bi tožniku prepovedovala opravljanje pedagoškega dela, le v primeru, če bi ugotovila, da s tem delom krši konkurenčno prepoved po ZDR ali da zaradi izvajanja te dejavnosti svojega dela pri toženi stranki ne opravlja več nepristransko ali da zlorablja informacije, ki niso javno dostopne in do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi ali pa da opravljanje te dejavnosti škoduje ugledu tožene stranke, bi zoper tožnika lahko ustrezno ukrepala.
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi očitala, da je zamenjal izdelke, namenjene za vračilo, z drugimi starimi izdelki in si tako na škodo delodajalca prilastil pekovske izdelke. V trgovini naj bi mu bili izročeni še nepokvarjeni izdelki, tako da je do menjave prišlo na poti od trgovine do sedeža podjetja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, pri čemer pa ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, prav tako ni v zadostni meri raziskalo dejanskega stanja.
Pri tožniku, ki je zmožen v polnem delovnem času opravljati drugo delovno mesto v delokrogu svojega poklica ali drugo ustrezno fizično lažje delo z omejitvami, je podana III. kategorija invalidnosti in ima pravico do premestitve, kljub temu da že ob nastopu dela na zadnjem delovnem mestu oskrbovalca živine za to delo ni bil zmožen, saj je tožnik strokovno usposobljen za obdelovalca lesa in kmetovalca. Invalidnost se namreč ugotavlja glede na zavarovančev poklic, ki po 3. odstavku 60. člena ZPIZ-1 zajema delo na delovnem mestu, na katero je razporejen, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.
Ker tožnik ni verjetno dokazal nevarnosti, da bo zaradi toženčevega odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve (odprava odločbe o prenehanju pravice do starostne pokojnine in posledično izplačilo starostne pokojnine) onemogočena ali precej otežena, je predlog za izdajo začasne odredbe na izplačilo zapadlih dajatev po odločbi o priznanju pravice do starostne pokojnine neutemeljen.
odškodninska odgovornost delavca - dokazno breme - izvedensko mnenje pred pravdo - dokazovanje z izvedencem
Izvedensko delo opravljajo izvedenci, ki jih določi sodišče, ki dokazovanje z izvedenci tudi vodi (prvi odstavek 252. člena ZPP). Izven pravdnega postopka pridobljeno mnenje (v konkretnem primeru poročilo o blagajniškem poslovanju) tako ne more biti dokaz v smislu določb ZPP, ki ureja dokazovanje. Takšno, po stranki naročeno mnenje, v skladu z zakonom in uveljavljeno sodno prakso, predstavlja le del strankine trditvene podlage. V konkretnem primeru sodišče prve stopnje ugotovitev o višini škode iz poročila o blagajniškem poslovanju ne bi smelo upoštevati. Ker pa jih je, je s tem kršilo pravila dokazovanja, kar je lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).
Dejstvo, da je tožnica (kot delavka) prejela odpoved pogodbe o zaposlitvi, za katero je bilo kasneje s sodno odločbo ugotovljeno, da je nezakonita, ter dejstvo, da je tožena stranka (kot delodajalec) v postopku sprejemanja te odločitve oz. v sami odpovedi pogodbe o zaposlitvi storila določene napake, samo po sebi še ne daje podlage za ugotovitev odškodninske odgovornosti za negmotno škodo tožene stranke.
V primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalec delavcu za povzročeno škodo odgovarja po pravilih pogodbene odškodninske odgovornosti. Ob predpostavki ugotovljene negmotne škode, ki je v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem, bi bila odškodninska odgovornost tožene stranke za negmotno škodo podana le, če bi bilo ugotovljeno tudi, da je pri svojem odločanju zavestno ali iz hude malomarnosti ravnala zoper predpise.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma – dokazno breme
V individualnem delovnem sporu v zvezi z ugotovitvijo nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma je, ob smiselni uporabi določbe prvega odstavka 82. člena ZDR, dokazno breme na strani delodajalca, ki mora dokazati, da je delavcu pogodba o zaposlitvi zakonito prenehala. V konkretnem primeru to pomeni, da mora delodajalec, ki se sklicuje na prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma, sklenjenega z delavcem (v smislu 79. člena ZDR), dokazati, da je bil sporazum veljavno sklenjen, kar pomeni, da mora dokazati tudi, da je delavec tak sporazum podpisal in da ga je na strani delodajalca podpisala pooblaščena oseba. Tudi sicer je v sodni praksi uveljavljeno stališče, da dokazno breme nosi tisti, ki zatrjuje obstoj in ne tisti, ki zatrjuje neobstoj določenih dejstev.
Tožena stranka ni odgovorila na tožbo v predpisanem 30 dnevnem roku in ker so bili izpolnjeni tudi ostali pogoji za izdajo zamudne sodbe, je sodišča prve stopnje o zadevi pravilno odločilo z zamudno sodbo.
Delavcu pripada plača v višini, dogovorjeni z delodajalcem v pogodbi o zaposlitvi. Tožnica ni podpisala aneksa o znižanju plače, zato tožena stranka ni imela podlage, da ji izplačuje nižjo plačo od dogovorjene.