ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 443, 443/1, 458, 458/1. Sklep o določitvi tarife za cene storitev obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije točka 2.
spor majhne vrednosti – dejansko stanje – pritožbeni razlogi – dimnikarske storitve
Drugačna presoja listin, na katera se je sodišče prve stopnje, predstavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
Tožnik kot izvajalec dimnikarske službe je bil v spornem obdobju upravičen zaračunati dimnikarske storitve po dejansko porabljenem času.
ZPP člen 4, 142, 142/3, 142/4, 181, 181/2 . ZIZ člen 59.
vročanje - fikcija vročitve – obvestilo vročevalca o osebni vročitvi - ugotovitev nedopustnosti izvršbe
V primeru, ko obvestilo vročevalca o osebni vročitvi ustvarja dvom o načinu vročitve in skladnosti vročanja s pravili iz 142. čl. ZPP, fikcija vročitve ne more veljati.
Tožba zaradi nedopustnosti izvršbe je možna samo v povezavi z ugovornim postopkom in sicer le takrat, ko je izvršilno sodišče odločalo o na terjatev nanašajočih se spornih dejstvih.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 347, 354, 358, 358/6. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 266, 266/2.
nova odmera pokojnine – obnova postopka
Izrek sodbe, ki toženki nalaga, da o tožničini zahtevi za novo odmero pokojnine odloči kot o predlogu za obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo o priznanju pravice do pokojnine, in ji hkrati nalaga, da v tem obnovljenem postopku izda novo odločbo o odmeri pokojnine, je sam s sabo v nasprotju. Ali so pogoji za obnovo postopka izpolnjeni in bo izdana nova odločba o odmeri pokojnine, bo toženka v ponovljenem upravnem odločanju šele ugotavljala.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1, 239, 239/1, 244.
bolniški stalež – delovno mesto
Tožnik je bil glede na svoje zdravstveno stanje v spornem obdobju zmožen za delo receptorja – informatorja v recepciji, ki je pretežno sedeče, z občasnimi obhodi v objektu in okoli objekta, z občasno hojo po stopnicah, brez dvigovanja in prenosa večjega bremena in ostalih obremenitvenih momentov, kot so daljše klečanje in čepenje. Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni neutemeljen.
ZPP člen 286, 286/2, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1.
poziv na odgovor na tožbo – nepravilen poziv – posledice neodgovora na tožbo
Posledice neugovarjanja zahtevku po tožbi na podlagi poziva, kakršen je bil v obravnavanem primeru naslovljen na toženo stranko, so drugačne od tistih, ki jih zakon predvideva za neodziv stranke na poziv sodišča, da naj pred razpisom obravnave vloži pripravljalno vlogo, v kateri naj se izjavi o določenih dejstvih in navede ali dopolni dokazne predloge, pri čemer zakon določa, da mora sodišče stranko izrecno opozoriti, da ob izostanku pogoja iz 2. odst. 286. čl. ZPP, na prvem naroku za glavno obravnavo njenega navajanja dejstev in dokazov ne bo mogoče dopustiti.
odškodninska odgovornost delavca - dokazno breme - izvedensko mnenje pred pravdo - dokazovanje z izvedencem
Izvedensko delo opravljajo izvedenci, ki jih določi sodišče, ki dokazovanje z izvedenci tudi vodi (prvi odstavek 252. člena ZPP). Izven pravdnega postopka pridobljeno mnenje (v konkretnem primeru poročilo o blagajniškem poslovanju) tako ne more biti dokaz v smislu določb ZPP, ki ureja dokazovanje. Takšno, po stranki naročeno mnenje, v skladu z zakonom in uveljavljeno sodno prakso, predstavlja le del strankine trditvene podlage. V konkretnem primeru sodišče prve stopnje ugotovitev o višini škode iz poročila o blagajniškem poslovanju ne bi smelo upoštevati. Ker pa jih je, je s tem kršilo pravila dokazovanja, kar je lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-9. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4. ZPIZ-1 člen 101.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – obnova postopka – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti
Pravnomočna sodba prvostopenjskega (in pritožbenega) sodišča v tem individualnem delovnem sporu (v katerem se je presojala zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti), se opira na dokončno odločbo ZPIZ, ki je bila kasneje v socialnem sporu odpravljena (s pravnomočno sodbo). Kadar se sodna odločba opira na sodbo ali odločbo, izdano v drugem postopku, ima lahko sprememba, razveljavitev ali odprava takšne odločbe bistveno vlogo in vpliv na odločitev v pravdi. Zato je v obravnavanem primeru obnovitveni razlog iz čl. 394/1-9 ZPP podan.
pripojitev – vpis pripojitve v sodni register – nedopustnost pritožbe upnika – pravni interes za pritožbo – terjatev do prevzete družbe – zavrženje pritožbe
Upnik s pritožbo, tudi če bi uspel razveljaviti vpis izbrisa subjekta vpisa ne more zase doseči drugačnega (boljšega) pravnega položaja kot ga ima v primeru izbrisa dolžnika iz sodnega registra. Z vpisom pripojitve je namreč premoženje prevzete družbe, skupaj z njenimi obveznostmi do upnikov prešlo na prevzemno družbo, kar pomeni, da je prevzeta družba od dneva vpisa pripojitve v sodni register (in pred pravnomočnostjo sklepa) postala univerzalna pravna naslednica prevzete družbe.
V kolikor ima upnik do prevzete družbe na podlagi pogodbe o reprogramiranju, na katero se sklicuje v pritožbi, nezapadle terjatve, ima zagotovljeno pravno varstvo na način, ki ga določa 592. člen ZGD-1. Če pa je zaradi pripojitve upniku nastala škoda, lahko uveljavlja odškodninski zahtevek proti članom vodenja in nadzora prevzete družbe, glede katere 594. člen ZGD-1 v 2. odstavku določa, da se v takem primeru šteje, da ta obstaja še naprej.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 48, 48/3.
zdraviliško zdravljenje – odobritev zdravljenja – predlog za zdraviliško zdravljenje
Predhodno podan predlog za odobritev zdraviliškega zdravljenja je bil podan 19. 5. 2008 in je bilo tožniku z odločbo toženca z dne 22. 7. 2008 na podlagi tega predloga zdraviliško zdravljenje tudi odobreno. Ker do podaje novega predloga dne 3. 5. 2010 za odobritev zdraviliškega zdravljenja zaradi iste bolezni oziroma enakega stanja še ni preteklo dve leti, kot določa 3. odstavek 48. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, tožnik ni upravičen do zdraviliškega zdravljenja.
V ravnanju toženca, ki je tožnici z dokončno in pravnomočno odločbo priznal pravico do starostne pokojnine od 15. 11. 2008 dalje v prenizkem znesku, ker ni upošteval, da je bila tožnica zavarovana za širši obseg pravic, ni protipravnosti, kljub temu da je toženec kasneje obnovil postopek in tožnici priznal višjo pokojnino od 1. 7. 2011 dalje.
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi očitala, da je zamenjal izdelke, namenjene za vračilo, z drugimi starimi izdelki in si tako na škodo delodajalca prilastil pekovske izdelke. V trgovini naj bi mu bili izročeni še nepokvarjeni izdelki, tako da je do menjave prišlo na poti od trgovine do sedeža podjetja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, pri čemer pa ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, prav tako ni v zadostni meri raziskalo dejanskega stanja.
Tožena stranka je tožnici delovno razmerje prekinila pred iztekom enomesečnega odpovednega roka, tako da jo je odjavila iz socialnih zavarovanj, ne da bi pred tem izpeljala katerega od postopkov, ki jih ZDR predpisuje za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, zato je tožnici delovno razmerje nezakonito prenehalo.
Pri tožniku, ki je zmožen v polnem delovnem času opravljati drugo delovno mesto v delokrogu svojega poklica ali drugo ustrezno fizično lažje delo z omejitvami, je podana III. kategorija invalidnosti in ima pravico do premestitve, kljub temu da že ob nastopu dela na zadnjem delovnem mestu oskrbovalca živine za to delo ni bil zmožen, saj je tožnik strokovno usposobljen za obdelovalca lesa in kmetovalca. Invalidnost se namreč ugotavlja glede na zavarovančev poklic, ki po 3. odstavku 60. člena ZPIZ-1 zajema delo na delovnem mestu, na katero je razporejen, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.
kolektivni delovni spor - stavka – zakonitost stavke - pravica do stavke delavcev v organizacijah in pri delodajalcih, ki opravljajo dejavnost ali dela posebnega družbenega pomena – gospodarska javna služba distribucije električne energije – sistemski operater distribucijskega omrežja - napoved stavke – načelo sorazmernosti
Gospodarske javne službe (obvezne državne) je treba šteti med dejavnosti posebnega družbenega pomena v smislu prvega odstavka 7. člena ZStk.
Nasprotni udeleženec je splošno stavko pri predlagatelju in vse napovedi nadaljevanja stavke napovedal prepozno. Predlagatelju je datumsko, časovno in krajevno napovedal stavkovne aktivnosti največkrat le en dan (včasih dva, tri ali pet dni) prej. Prav tako sklepa o začetku stavke in izjave o načinu zagotavljanja minimuma delovnega procesa ni poslal pristojnemu ministrstvu (dikcija v ZStk „pristojni organ družbenopolitične skupnosti“), niti Vladi RS. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je nasprotni udeleženec kršil 8. člen ZStk, kar zadostuje za ugotovitev nezakonitosti sporne stavke.
ZStk sodišču ne daje podlage za presojo zakonitosti stavke z vidika njene nujnosti, primernosti oziroma sorazmernosti (kot razmerja med koristjo, ki jo želijo doseči stavkajoči delavci in škodo, ki jo stavka povzroči delodajalcu). Prav tako veljavna zakonodaja ne daje podlage, da bi sodišče presojalo zakonitost stavke glede na utemeljenost oziroma neutemeljenost stavkovnih zahtev.
odškodninska odgovornost delodajalca – premoženjska škoda – starostna pokojnina – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik v tem sporu od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine zaradi nepravočasnega priznanja pravice do starostne pokojnine, ki mu je nastala zato, ker mu tožena stranka ni pravočasno izdala ustreznega potrdila, ki služi za priznanje delovne dobe. V konkretnem primeru (še ni) izkazan element protipravnosti, ki bi ob obstoju ostalih elementov škodne odgovornosti lahko bremenil toženo stranko za plačilo odškodnine. Pri pojmu protipravnosti gre za pravni standard, ki se oblikuje za vsak konkreten primer posebej in predstavlja osrednje vprašanje pri definiranju podlage za povračilo škode.
odpravnina – odpovedni rok – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – delovnopravna kontinuiteta – prevzem delavcev
Pri določitvi odpovednega roka in pri izračunu odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je podana delovnopravna kontinuiteta, ker gre za prevzeme delavcev k drugemu delodajalcu po prejšnjih predpisih.
Ker gre za individualni delovni spor o obstoju oz. prenehanju delovnega razmerja po določbi 5. odst. 41. čl. ZDSS-1 toženki sami krijeta svoje pravdne stroške.
Zavarovanec tožene stranke kot profesionalna organizacija, ki se ukvarja s turizmom in ki ve, da bodo v hotelu nastanjeni različni ljudje (starejši, mlajši, tudi ljudje s telesnimi hibami), bi se moral zavedati, da morajo biti prehodi še posebno varni. 13,5 centimetrov visok prag iz prehoda iz sobe na balkon ne pomeni običajnega prehoda, saj je pri takšnem prehodu potrebna prav posebna skrbnost in vedenje o tem, da je stopnica bistveno višja, kot je to običajno, zato tudi dvigovanje noge ni običajno, ampak mora oseba takšen gib posebej ozavestiti.
Ker je tožnik na glavni obravnavi ob soglasju toženca tožbo umaknil, je sodišče postopek zakonito ustavilo. Izjava o umiku tožbe ni pogojna in je ni mogoče preklicati.