izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja - dokazovanje
Vsaka kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja ne more predstavljati podlage za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar predvsem velja za kršitve manjšega pomena, na podlagi katerih je napoved za sodelovanje pogodbenih strank v prihodnosti ugodna. Opisane okoliščine in interese glede možnosti za nadaljevanje z delovnim razmerjem, katerih obstoj je eden izmed pogojev za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je mogoče pretehtati le tako, da se zasliši obe pogodbeni stranki.
sojenje v odsotnosti - prisluhi - kaznivo dejanje dajanja podkupnine - kaznivo dejanje jemanja podkupnine - posredovanje - uradna oseba
Kot je znano, je pravica do sojenja v navzočnosti, eno izmed temeljnih jamstev v kazenskem postopku iz druge alineje 29. člena Ustave RS, ki je v področnem zakonu udejanjena, med drugim tudi z izjemnostjo sojenja v odsotnosti oziroma, ko je to dovoljeno pod posebej določenimi pogoji. Ti morajo biti tolmačeni ozko in preizkušeni z upoštevanjem posebnosti vsakega posameznega primera, kajti šele na takšni podlagi je mogoče ugotoviti, ali se je obdolženi po pravilnem vabljenju s svojim ravnanjem (običajno z neopravičeno odsotnostjo) navedenemu pravnemu jamstvu resnično odpovedal.
Res je, da dispozicija iz prvega odstavka 268. člena KZ napeljuje na pritrditev pritožnikovemu stališču, vendar po drugi strani ne sme ostati prezrto, da je posredovanje posebna oblika dajanja podkupnine, kot enega izmed izvršitvenih ravnanj iz tega člena. Dajanje podkupnine potom drugega in njena (vmesna) izročitev "neuradni" osebi" sta torej še vedno del zakonskega dejanskega stanu navedenega kaznivega dejanja, zaradi česar so se tudi zadnja pritožnikova prizadevanja izkazala za neutemeljena.
Tožnica je po ponovni zaposlitvi pri toženi stranki izpolnila pogoje glede dopolnjene delovne dobe, tako da je upravičena do odpravnine (ob upokojitvi, kot je določena v pravilih tožene stranke – mednarodne organizacije), četudi je pri prvem prenehanju delovnega razmerja ob prestrukturiranju tožene stranke že prejela odpravnino v maksimalni višini.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja - konkurenca
Tožena stranka je tožniku zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, saj je kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja: v času zaposlitve je konkurenčno deloval (za druge delodajalce opravljal je prevode tehnične narave, ki sodijo v dejavnost tožene stranke, in tako zlorabil svoj položaj).
Za tožečo stranko, zaposleno v javnem zavodu, ki izvaja kulturno dejavnost, se po določbi 45. čl. ZUJIK glede odločanja o delovnih razmerjih in z njimi povezanimi pravicami in obveznostmi uporabljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivne pogodbe za javne uslužbence, v kolikor ZUJIK ne določa drugače. Zaradi tega bi morala tudi zoper zavrnjeno zahtevo za transformacijo delovnega razmerja vložiti pritožbo na pristojni organ delodajalca (svet zavoda). Ker tega ni storila, ampak je uveljavljala neposredno sodno varstvo, je tožba zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk nedopustna.
ZDR člen 131, 131/4, 161, 162, 162/1, 162/1-3. ZPPSL člen 37, 37/1, 61, 63.
regres za letni dopust – zapadlost – prisilna poravnava
Tožnica je sicer na dan uvedbe postopka prisilne poravnave imela pravico do regresa za letni dopust, vendar višina njene terjatev iz tega naslova še ni bila znana (saj ne bi bila upravičena do celotnega regresa za letni dopust, v kolikor bi ji delovno razmerje prenehalo pred 1. 7., ampak le so sorazmernega dela). Zaradi tega te terjatve na dan uvedbe postopka prisilne poravnave ni mogoče šteti za dospelo, da bi jo bila tožena stranka dolžna plačati le pod pogoji prisilne poravnave, ampak jo je dolžna plačati v celoti.
ZPP člen 163, 163/2, 214, 214/4, 163, 163/2, 214, 214/4.
trditveno in dokazno breme - davčni zavezanec - vpogled v seznam davčnih zavezancev
Podatki o davčnih zavezancih so dostopni pri Davčnem uradu Republike Slovenije. Iz tega seznama je mogoče ugotoviti, da je pooblaščenka tožene stranke davčna zavezanka (čemur pritožnik niti ne oporeka). To dejstvo je zatrjevala pooblaščenka tožene stranke v predloženem stroškovniku, saj je zahtevala povrnitev 20 % DDV. Ker je na navedeni spletni strani državnega organa (DURS) vsakomur omogočen vpogled v podatke - sezname davčnih zavezancev, spada zatrjevano dejstvo o podatku o zavezancu za plačilo DDV v sklop tistih dejstev, ki so sodišču dostopna in jih stranki ni treba dokazovati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja - obrazložitev odpovedi - postopek pred odpovedjo - zagovor - vročanje
Zakon ne določa posebnega formalnega postopka pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da morebitne nepravilnosti delodajalca s tem v zvezi ne predstavljajo bistvenih kršitev pravil postopka, ampak napačno uporabo materialnega prava.
Tožena stranka je svoje zakonske obveznosti pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi izpolnila s tem, da je tožniku na naslov prebivališča priporočeno poslala pisno obdolžitev z vabilom na zagovor. Ker jo je zavezoval petnajstdnevni prekluzivni rok, v katerem je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko podala, od nje ni bilo mogoče zahtevati, da bi morala preveriti, ali je bila vročitev dejansko opravljena.
Tožniku je bila zaradi neupravičenega izostajanja z delo zakonito izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi, saj je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da zaradi opisanega razloga nadaljevanje z delovnim razmerjem med pogodbenima strankama ni bilo mogoče - kljub temu, da tega tožena stranka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni posebej obrazložila.
Čeprav je tožena stranka v svojih aktih določila le povračilo stroškov v zvezi z namestitvijo službenega psa na domu, je tožnik upravičen tudi do povračila stroškov, ki so mu nastali, ker je moral službenega psa vsakodnevno voziti na delo z lastnim avtomobilom (v obliki kilometrine).
Tožniku pripadajo poleg denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo tudi zakonske zamudne obresti od nastanka zamude do plačila v višini (nezmanjšane) predpisane obrestne mere, saj je bila uporaba valorizacijskega faktorja (oziroma temeljne obrestne mere kot dela obrestne mere zakonskih zamudnih obresti) z uveljavitvijo ZPOMZO-1 ukinjena.
Ker zakonske zamudne obresti od privilegiranih terjatev, med katere sodi tudi odškodnina za poškodbe pri delu nepremoženjsko škodo, niso privilegirane terjatve, jih je dolžna tožena stranka plačati skladno s pogoji iz potrjene prisilne poravnave.
Tožnik je zaradi poškodbe pri delu upravičen tudi do povrnitve bodoče škode v obliki denarne rente, ki predstavlja prikrajšanje med njegovimi dejanskimi prejemki (invalidsko pokojnino) in plačo, ki bi jo prejemal, če se ne bi poškodoval in bi lahko še naprej opravljal delo pri toženi stranki.
ZIZ člen 226, 226. OZ člen 131, 171, 179, 185, 131, 171, 179, 185.
škoda, povzročena s tiskom - poseg v osebnostne pravice - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - pravica do zasebnosti - odškodninska odgovornost - deljena odgovornost - začasna odredba - identičnost medijev
Spleti portal ni časopis, gre za drug medij in ne le za internetno različico časopisa in bi moral tožnik, če je želel doseči prepoved objave tudi na spletnem portalu, to izrecno navesti v predlogu.
Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik ni uspel dokazati, da so neresnične navedbe v člankih tožene stranke o zunajzakonskem otroku in o tem, da je bil tožnik sam vir posameznih podatkov o zaposlenih in o dogajanju v informativnem programu televizije, na kateri je bil zaposlen, pa je utemeljen ugovor, ki ga je tožena stranka podala že v postopku pred sodiščem prve stopnje, da je tožnik tudi sam s svojim ravnanjem prispeval k nastanku škode in ima zato pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine.
ZPP člen 224, 224/1, 224/3, 224, 224/1, 224/3. ZPIZ-1 člen 261, 261/3, 261/3, 261.
izvedensko mnenje - mnenje invalidske komisije
Mnenja invalidskih komisij niso mnenja izvedenca, ki ga postavi sodišče,vendar niso brez dokazne vrednosti. Predstavljajo listine, ki so jih izvedenski organi izdali pri izvrševanju javnega pooblastila, ki jim je poverjeno z zakonom, torej javne listine. Za dejstva ugotovljena z javno listino se šteje, da so resnična, če ni dokazano nasprotno.
ZPP člen 81, 81/1, 226, 226/2, 81, 81/1, 226, 226/2.
nadaljevanje postopka z gospodarsko družbo - podružnica - listina v tujem jeziku
Ob vložitvi tožbe se je tožeča stranka označila tako s firmo in sedežem tuje pravne osebe, kot še z imenom in naslovom podružnice v Ljubljani. Zato je za ugotovitev, da se lahko postopek, ki je bil prvič na prvi stopnji končan s podružnico, lahko pravilno nadaljuje z gospodarsko družbo kot tožečo stranko, zadostovalo, da je pooblaščenka predložila sodišču ustrezno pooblastilo družbe, ki je bila v tožbi poleg podružnice označena kot tožeča stranka.
Glede na dejstvo, da je bil tožnik v delovnem razmerju pri prvotoženi stranki, katere zastopnik je drugotoženec, je povsem pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da ni podana njegova pasivna legitimacija za tožnikovo škodo, saj so obveznosti pravilnega izvajanja del v domeni delodajalca in ne njegovega zastopnika, zato ne more biti podana njegova osebna odgovornost kot fizične osebe, saj v kolikor je tožniku odrejal dela, je storil to kot zaposlen pri prvotoženi stranki in ne kot fizična oseba.
stvarno pravo - stanovanjsko pravo - obligacijsko pravo
VSL0055609
ZTLR člen 15, 15. ZOR člen 219, 219.
upravnik - pogodba o upravljanju - pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij - uporabnina - verzijski zahtevek - verzija
Glede na to, da se s pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij, kot pove že samo poimenovanje pogodbe, uredijo medsebojna razmerja med lastniki, s pogodbo o upravljanju pa razmerje med lastniki in upravnikom, je logično, da mora glede prve pogodbe obstajati soglasje volj vseh solastnikov, medtem ko za pogodbo o upravljanju oziroma posle v zvezi z rednim upravljanjem, kamor sodi tudi določitev upravnika, ZTLR dopušča v 15. členu soglasje solastnikov, katerih deli sestavljajo več kot polovico vrednosti stvari. Vsebina obeh pogodb torej ne dopušča enakega obravnavanja veljavnosti sklenjenega posla, kajti ZTLR v 6. odstavku 15. člena določa tudi kriterij za kritje stroškov rednega upravljanja. Pravilo o zadostni kvoti podpisnikov pogodbe o upravljanju se zato ne more raztezati tudi na pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
začasna nezmožnost za delo - poslabšanje zdravstvenega stanja
Čeprav je bilo za sporno obdobje s pravnomočno odločbo tožene stranke že odločeno, da je bil zavarovanec začasno nezmožen za delo, nato pa zmožen za delo v skrajšanem delovnem času, je osebna zdravnica utemeljeno predlagala imenovani zdravnici, da odloči o bolniškem staležu, saj je prišlo pri zavarovancu do spremembe (poslabšanja) v zdravstvenem stanju. O predlogu je bila imenovana zdravnica dolžna odločiti po vsebini, pri čemer je njena odločitev veljala za naprej.
ZOR člen 80, 80/1, 80/2, 82, 82/1, 100, 125, 125/1, 125/2, 125/3, 277, 80, 80/1, 80/2, 82, 82/1, 100, 125, 125/1, 125/2, 125/3, 277. ZPP člen 286, 286/1, 286/2, 287, 287/4, 286, 286/1, 286/2, 287, 287/4. OZ člen 376, 376.
ara - odstopnina - skesnina - odstop od pogodbe - prekluzija - pravočasnost izpolnitve pogodbe - ultra alterum tantum
Dogovor o ari je realen kontrakt, torej je sklenjen šele tedaj, ko je ara izročena. Pomen are je v utrditvi pogodbene obveznosti pogodbenih strank, kar izhaja iz pravnih posledic neizpolnitve pogodbe v primeru, ko je ara dana, določenih v 1. in 2. odstavku 80. člena ZOR (možnost pogodbi zveste stranke obdržati prejeto aro ali vrnitev dvojne are, če je aro prejela pogodbi nezvesta stranka). Drugače povedano, svojo utrditveno funkcijo ara lahko izpolni le, če je plačana, vsak drugačen dogovor o njenem naknadnem plačilu pa nima materialnopravnega značaja are. Ker med pravdnima strankama ni sporno, da ara ob sklenitvi pogodbe ni bila plačana, je določilo o obročnem plačilu are mogoče obravnavati le kot dogovor o obročnem plačilu kupnine.
OZ člen 88, 88. SPZ člen 115, 116, 117, 115, 116, 117. SZ-1 člen 30, 30.
etažna lastnina - stroški upravljanja - pogodba o upravljanju - ničnost pogodbe o upravljanju - kriteriji delitve stroškov upravljanja - različno obravnavanje etažnih lastnikov
S pogodbo o upravljanju ni mogoče določiti različnega kriterija delitve stroškov za različne kategorije lastnine. Narava pogodbe o upravljanju terja glede pravic in obveznosti povsem enakovreden položaj vseh solastnikov, ne glede na to, ali so pogodbo o upravljanju podpisali ali ne.