Toženec je s podpisom menice na levi strani brez žiga pravne osebe, katere direktor je bil in je kot zakoniti zastopnik s svojim podpisom sprejel obveznosti za družbo, v lastnem imenu prevzel menične obveznosti. Za prevzem meničnih obveznosti namreč že zadošča podpis menice na licu s pripisom "akceptiram".Podpis na licu menice s pristavkom "akceptiram", velja glede na kogentne in stroge menične predpise, za akcept in tega menična izjava ne more spremeniti (prvi odstavek 24. člena Zakona o menici - ZM). S to izjavo je izdajatelj menice, trasant - družba pooblastil tožnico kot remitenta da izpolni bianco menico do višine vseh zapadlih in neporavnanih obveznosti iz kreditne pogodbe oziroma vseh drugih terjatev tožnice ter da izpolni vse druge sestavne dele menice, ki niso izpolnjeni in uporabi izpolnjeno menico za izterjavo vseh zapadlih in neporavnanih obveznosti, pri čemer naj bo menica izpolnjena s klavzulo "brez protesta". Na podlagi takega pooblastila je smela tožnica glede na podpis toženca na levi strani lica menice izpolniti podatke o trasatu z njegovim imenom, saj si drugače njegovega podpisa s pripisom "akceptiram", glede na menične predpise ni mogoče razlagati.
O temelju denarnih zahtevkov iz naslova razlike v plači je bilo odločeno s pravnomočno sodbo, iz katere izhaja, da je dolžna tožena stranka tožnici razvrstiti v V. tarifni razred, ki ustreza zahtevnosti dela, ki ga dejansko opravljata, ter zahtevani strokovni izobrazbi, ki jo imata. Te obveznosti tožena stranka ni izpolnila, zaradi česar sta tožnici ponovno vložili tožbo, v drugem sporu tožbenih zahtevkov vse do izdelave izvedenskega mnenja nista mogli zneskovno opredeliti. Zgolj zaradi tega njuni terjatvi nista zastarali, četudi je od časa nastanka prikrajšanja pri plači do opredelitve tožbenega zahtevka minilo več kot pet let.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0055608
ZPN člen 7, 7/1, 7, 7/1. SPZ člen 256, 257, 271, 271/2, 271/4, 256, 257, 271, 271/2, 271/4.
obstoj lastninske pravice - protipravnost vpisa v zemljiško knjigo - pravica uporabe - protipravnost - stavbna pravica
Pogodbeni stranki sta izrecno omejili pravico uporabe kupca le na uporabo objekta, ne pa zemljišča, ker obseg uporabe zemljišča še ni bil določen z geodetskimi izmerami. Tako se pokaže, da sama pogodba z dne 04. 09. 1980 kljub določilu 1. odstavka 7. člena ZPN sploh ni mogla biti podlaga za vpis pravice uporabe kupca na zemljišču parc. št. 445/1, k.o. T.. Zato je nepravilno nadaljnje sklepanje prvostopenjskega sodišča, da je tožena s tem, ko je na podlagi ZLNDL dosegla vpis lastninske pravice na sporni nepremičnini, na kateri je že imela vknjiženo pravico uporabe v svojo korist, ravnala protipravno.
Ker je toženi stranki (delodajalcu) škoda nastala v prometni nesreči, ki jo je povzročil tožnik kot poklicni voznik, pri tem pa je ravnal hudo malomarno (saj je vozil z neprilagojeno hitrostjo), je njen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine po temelju podan.
ponovno motenje posesti – dokazno breme – izvedba predlaganih dokazov
Če bi dolžnica v ugovoru argumentirano oporekala trditvi o ponovnem motenju, bi sodišče prve stopnje moralo to trditev raziskati in v takem primeru bi verjetno moralo razpisati narok. Dokazno breme, da je prišlo do ponovnega motenja, bi v primeru tako argumentiranega ugovora, prešlo na upnika.
odlog izvršbe na predlog tretjega – nenadomestljiva škoda
V skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 14. 4. 2005 in določbo drugega odstavka 73. člena ZIZ je pri presojanju pogojev za odlog izvršbe na predlog tretjega pri tehtanju teže škodljivih posledic, ki grozijo z izvršbo v primeru, ko tretji verjetno izkaže, da mu bo s takojšnjo izvršbo nastala nenadomestljiva škoda, potrebno upoštevati, da za ugoditev predlogu zadostuje že blažji preizkus verjetnega izkaza obstoja pravice, ki preprečujejo izvršbo. Glede na to, da vsaka izvršba pomeni določeno škodo oz. neugodnost, zaradi česar naj bi sodišče razloge za odlog interpretiralo restriktivno, pa je pomembno, da gre za predlog za odlog izvršbe tretjega, ki ni dolžnik in ki bo imel možnost dokazovati svojo pravico na predmetu izvršbe šele v pravdnem postopku. Zato izguba nepremičnine, v kateri živi tretja z mladoletnim otrokom in ki predstavlja njun dom, gotovo predstavlja nenadomestljivo škodo po drugem odstavku 73. člena ZIZ.
ZTuj člen 13, 16, 13, 16, 13, 16. ZOR člen 172, 172/1, 376, 376/1, 376/2, 383, 172, 172/1, 376, 376/1, 376/2, 383. URS člen 26, 26.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za zakonodajno protipravnost - zakonodajna protipravnost - protipravnost ravnanja države - izbrisani - izbris iz registra stalnega prebivalstva - škoda - vzročna zveza - zastaranje odškodninskega zahtevka - zadržanje zastaranja - začetek teka zastaralnega roka
Izolirana uporaba določbe drugega odstavka 376. člena ZOR bi morda utegnila povzročiti situacijo, zaradi katere bi bil tožnik v bistveno slabšem ali protiustavnem položaju v primerjavi z drugimi oškodovanci, ker zaradi samega izbrisa ne bi mogel uveljavljati kakšne od svojih pravic ali te ne bi mogel uveljavljati uspešno. Vendar je v skladu z določbo 383. člena ZOR zastaranje zadržano ves tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti.
Samo dejstvo, da je bil tožnik izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, takšne ovire ne predstavlja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga – kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja – navodila zdravnika – krivda
Ker tožnik s strani osebne zdravnice ni prejel konkretnih in jasnih navodil, mu ni mogoče očitati, da bi se kot odrasla oseba moral zavedati omejitev glede dnevnih izhodov v času zdravljenja in da je krivdno prekršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja. Iz tega razloga redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni utemeljena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna obdolžitev - vabilo na zagovor - vročanje
Ravnanje tožene stranke, ki je tožniku pisno obdolžitev pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi poslala priporočeno po pošti, je bilo zakonito - ne glede na to, da ni preverila, ali je bila pošiljka pravilno vročena, saj to ni bila njena obveznosti.
ZOR člen 172, 172/2, 172, 172/2. UZITUL člen 16, 16/I, 16, 16/I. SZ člen 117, 117. URS člen 26, 68, 26, 68. UZIU člen 9, 9/I, 9, 9/I.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za zakonodajno protipravnost - izbrisani - izbris iz registra stalnega prebivalstva - vzročna zveza
Tožnik s trditvijo, da je bil nezakonito izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, kar je ugotovilo Ustavno sodišče RS, uveljavlja t.i. zakonodajno protipravnost. Redna sodišča niso pristojna za presojo ustavnosti in zakonitosti splošnih aktov, takšna presoja je pridržana Ustavnemu sodišču RS, ki pa jo je glede Zakona o tujcih opravilo.
ogrožanje varnosti pri delu – blanketna norma – konkretni dejanski stan – vzročna zveza – ravnanje oškodovanca
1. Obravnavano kaznivo dejanje bo storjeno tedaj, kadar je kršitev predpisov ali tehničnih pravil o varnostnih ukrepih v vzročni zvezi z nastalo nevarnostjo za življenje drugih in da je v primeru kršitve pravne norme potrebno ugotoviti, ali je posledica kršitve norme prav tista posledica, ki jo je pravna norma hotela preprečiti.
2. Omenjene določbe predpisov zavezujejo delodajalca, vendar takšnega zapisa ni moč razlagati v smeri, da je zakonska dolžnost izključno v pristojnosti osebe, ki delodajalca predstavlja, to je direktorja. Namen predpisov namreč je, da delodajalec preko svojih služb in konkretnih delavcev omogoči uresničevanje nalog in dolžnosti, ki so predpisane, pri čimer je prenos teh pooblastil odvisen od konkretnih delovnih zadolžitev, ki praviloma izhajajo iz opisa del in nalog.
3. Ne gre slediti stališču, da je bilo početje oškodovanca izredno ter nepredvidljivo oz., da se je nezgoda pripetila na stvari, ki predstavlja delo s povečano nevarnostjo in na katerem popolna zaščita nikoli ni mogoča. Ta navedba je sicer točna, ne pa tudi ocena, da je bilo ravnanje oškodovanca takšno, ki ga izkustveno in življenjsko gledano ni bilo mogoče pričakovati še sploh, ker je oškodovanec z roko segel po zagozdenemu kosu lesa šele tedaj, ko je list žage že bil v fazi zaustavitve.
ZIZ člen 24, 24/4, 24, 24/4. ZFPPod člen 27, 27. ZGD-1 člen 425, 425/2, 425/2, 425.
družbenik - izbrisana družba - nadaljevanje postopka - rok
Ker upnik v roku enega leta po objavi izbrisa dolžnika iz sodnega registra ni predlagal nadaljevanja izvršilnega postopka zoper njegove družbenike, je sodišče njegov prepozno vložen predlog pravilno zavrglo.
Če kljub materialnopravnim hibam pride do vpisa, takšnih napak ni mogoče sanirati v zemljiškoknjižnem postopku, ampak je potreben pravdni postopek s tožbo (člen 243 ZZK-1).
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamudna sodba - vročitev tožbe
Domnevne napake sodišča v zvezi z vročanjem tožbe v odgovor ne predstavljajo utemeljenega razloga za podajo predloga vrnitev v prejšnje stanje, ampak so lahko pritožbeni razlog zoper zamudno sodbo, saj je predpostavka za odločanje o utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje opravičljiva zamuda pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - privolitev v prikrajšanje
Upnik ima pravico zahtevati nazaj tisto, kar je iz določenega razloga plačal, pa čeprav ni bil dolžan, če si je to pravico pridržal ali če je plačal, da bi se izognil sili. Če kdo kaj plača, ne da bi bil v zmoti in tudi ni prisiljen, se šteje, da je privolil v prikrajšanje. Tožeča stranka ni bila v zmoti glede dejanskih okoliščin, saj je po nepravnomočni sodbi izplačala odškodnino v višini, ki je bila zanjo nesporna (za razliko do višine dosojene odškodnine se je pritožila) in bi prav tako lahko plačala stroške v zanjo nesporni višini. Tožeča stranka je pred izplačilom razpolagala z vsemi potrebnimi podatki, kot strokovnjak na področju zavarovalništva je seznanjena s pravnimi predpisi, toženkama je izplačala odškodnino in pravdne stroške na podlagi nepravnomočne sodne odločbe potem, ko se je zoper prvostopenjsko sodbo sama pritožila. Ni šlo za nikakršno grožnjo z izvršbo, kot neutemeljeno trdi v pritožbi, saj sama pove, da je plačala na podlagi sodbe.
Nesprejemljivo je pritožbeno stališče, da predstavlja opravilo zamenjave strešne kritine prenovo in izboljšavo v smislu določila tretjega odstavka 31. člena SZ, veljavnega v času spornega razmerja med pravdnima strankama (SZ - Uradni list RS, št. 18/91 s spremembami), ter da bi posledično temu za izvedbo takšnega opravila bilo potrebno pridobiti soglasje vseh solastnikov. Prvostopno sodišče je pravilno obravnavalo opravilo zamenjave strešne kritine kot opravilo v zvezi z upravljanjem, vzdrževanjem in obratovanjem stanovanjske hiše.
ZOR člen 200, 200. URS člen 8, 35, 39, 8, 35, 39. EKČP člen 8, 8/1, 10, 10/1.
odškodninska odgovornost - odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravica do zasebnosti - pravica do svobode izražanja - splošni interes javnosti
Pravica do zasebnosti vključuje tudi področje, v katerem posameznik vstopa v razmerja z drugimi ljudmi; v teh razmerjih pa uživa posameznik varstvo tudi pred takšnimi posegi, v katerih se posameznika v javnosti predstavlja v negativni podobi (stigmatizacija), zaradi česar se lahko pomembno vpliva tudi na njegov osebnosti razvoj. Za takšen poseg gre lahko tudi v primerih, ko gre za objavo ali navajanje dejstev o storjenih kaznivih dejanjih, ki obsojencem, po prestani kazni, onemogočajo ali pomembno vplivajo na njihovo resocializacijo. Kriteriji (ne)dopustnega posega v pravico do zasebnosti (v tisti segment, ki omogoča identifikacijo posameznika), kadar gre za objavo članka o nekom, ki bi naj bil storilec umora in med storilcem, ki je bil pravnomočno obsojen in kazen tudi že prestal, so različni in se spreminjajo s potekom časa od dogodka praviloma tako, da sprva prevladuje pravica do svobode izražanja (obveščenosti) nato pa pravica do zasebnosti.
ZPSV člen 4, 6. ZdavP-1 člen 9. ZdavP-2 člen 3, 3/3, 44. ZPPSL člen 10, 116, 137, 158.
obveznost plačila davkov in prispevkov za socialno varnost samostojnega podjetnika – nastanek davčne obveznosti – začetek stečajnega postopka – stroški stečajnega postopka – pogojna terjatev
Glede na to, da ZPPSL obveznostim iz naslova davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost (ki nastajajo po začetku stečaja) ne odvzema položaja stroškov, to pomeni, da se te obveznosti poplačujejo v skladu s pravili o poplačilu stroškov.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izreklo dolžniku denarno kazen zato, ker je izvršitelju onemogočil izvedbo javne dražbe, s tem, da je dne 5.3.2008, ko je izvršitelj zarubljeno vozilo skušal z avtovleko odpeljati v K., kjer bi se 10.3.2008 opravila javna dražba, naložitev vozila na avtovleko onemogočil in se nato z njim odpeljal neznano kam. Takšno ravnanje dolžnika pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pomenilo, da je sodišče prve stopnje utemeljeno izreklo denarno kazen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja - dokazovanje
Vsaka kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja ne more predstavljati podlage za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar predvsem velja za kršitve manjšega pomena, na podlagi katerih je napoved za sodelovanje pogodbenih strank v prihodnosti ugodna. Opisane okoliščine in interese glede možnosti za nadaljevanje z delovnim razmerjem, katerih obstoj je eden izmed pogojev za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je mogoče pretehtati le tako, da se zasliši obe pogodbeni stranki.