pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog - poslovodni delavec - mandat - obljuba nove pogodbe o zaposlitvi - pogoj
Ker ni mogoče pogojno skleniti delovnega razmerja, nima pravnega učinka določilo v pogodbi o zaposlitvi, da se s tožnikom v primeru doseganja dobrih rezultatov dela sklene nova pogodba o zaposlitvi. Na tej podlagi ni mogoče šteti, da je po izteku časa, na katerega se je nanašala prva pogodba o zaposlitvi za določen čas, še vedno zaposlen pri toženi stranki.
Ker je bila pogodba o zaposlitvi s tožnikom kot poslovodnim delavcem zakonito sklenjena za določen čas trajanja mandata, te pogodbe o zaposlitvi za določen čas tudi ni mogoče šteti za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – nadaljevanje z delom
S tem, ko je tožnik ostal na delu po izteku določenega časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, s soglasjem delodajalca, ki mu ni izročil nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se je pogodba o zaposlitvi za določen čas transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Če kljub materialnopravnim hibam pride do vpisa, takšnih napak ni mogoče sanirati v zemljiškoknjižnem postopku, ampak je potreben pravdni postopek s tožbo (člen 243 ZZK-1).
ZIZ člen 24, 24/4, 24, 24/4. ZFPPod člen 27, 27. ZGD-1 člen 425, 425/2, 425/2, 425.
družbenik - izbrisana družba - nadaljevanje postopka - rok
Ker upnik v roku enega leta po objavi izbrisa dolžnika iz sodnega registra ni predlagal nadaljevanja izvršilnega postopka zoper njegove družbenike, je sodišče njegov prepozno vložen predlog pravilno zavrglo.
ponovno motenje posesti – dokazno breme – izvedba predlaganih dokazov
Če bi dolžnica v ugovoru argumentirano oporekala trditvi o ponovnem motenju, bi sodišče prve stopnje moralo to trditev raziskati in v takem primeru bi verjetno moralo razpisati narok. Dokazno breme, da je prišlo do ponovnega motenja, bi v primeru tako argumentiranega ugovora, prešlo na upnika.
prednostna pravica do zaposlitve – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev
Ker tožniku pogodba o zaposlitvi pri toženi stranki ni prenehala na podlagi odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga, ampak je šlo za manjše število delavcev, ne more uspešno uveljavljati prednostne pravice do zaposlitve.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-9, 54, 63. ZZZPB člen 53, 53.a, 53.a/2.
javna dela – pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija
Ker lahko vključitev delavca v javna dela traja največ eno leto (se pa lahko podaljša), se posebna pogodba o zaposlitvi za opravljanje javnih del lahko sklene le za določen čas v skladu z ZZZPB kot specialnim predpisom. Tako sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas se ne more šteti za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, četudi se s sklepanjem več pogodb o zaposlitvi za določen čas preseže časovno omejitev, ki je določena v okviru prepovedi veriženja pogodb za določen čas v ZDR.
Pravna podlaga za urejanje stroškov postopka v nepravdnem postopku sta določbi čl. 35 ZNP, ki na splošno ureja stroške za vse nepravdne postopke in 126 ZNP, ki ureja skupne stroške v postopku za delitev stvari in skupnega premoženja. Čl. 35 ZNP daje sodišču možnost različne odločitve o stroških postopka, saj je v nepravdnem postopku odločilen predvsem interes udeležencev za ureditev njihovih pravnih razmerij. Iz tega razloga velja splošno pravilo, da vsak udeleženec dokončno sam trpi svoje stroške. En udeleženec lahko zahteva povračilo stroškov od drugega le v primeru, če jih je ta povzročil po svoji krivdi ali če so nastali po naključju, ki je bilo na njegovi strani. Tako lahko sodišče v skladu z določbami V. in VI. odst. 35 čl. ZNP odloča o stroških tudi po načelu krivde, ki velja tudi v pravdnem postopku.
avtonomno pravo - pogodbeno pravo - statutarno pravo - pravila športa - formula 1 - pravila fia - stave - zmotna uporaba materialnega prava - splošni pogoji poslovanja - iura novit curia
Za pravna pravila velja pravilo iura novit curia, ki pomeni, da pravnih pravil ni potrebno dokazovati, saj se šteje, da jih sodišče pozna. To pa ne drži v primeru t.i. avtonomnega prava, t.j. pogodbenega ali statutarnega prava, ki velja med strankama. V konkretnem primeru, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, se kot avtonomno pravo med strankama uporabljajo splošni pogoji tožene stranke z naslovom Pravila igre na srečo »PRVE STAVE« (v nadaljevanju Pravila), in sicer tista, ki so veljala ob nastanku dogodka, leta 2005, ter takrat veljavna pravila FIA (Federation Internationale de L'Automobile), to je krovne organizacije, ki organizira dirke Formule 1 za svetovno prvenstvo, ki so »2005 Formula one sporting regulations« (v nadaljevanju Pravila FIA), katere sta stranki v relevantnih členih tudi predložili v overjenem prevodu. Vprašanje, kakšna je bila volja pogodbenih strank, je torej dejansko vprašanje, kar sta stranki tudi dokazali, in med njima niti ni sporno. Uporaba in razlaga tega prava (kot pogodbene volje strank) pa je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.
Kaj pomeni „začetek tekmovanja“ določenega športnega tekmovanja, povedo pravila tega tekmovanja, v konkretnem primeru Pravila FIA. Česar splošni pogoji posebej in drugače ne uredijo, veljajo glede športnega dogodka, ki je premet športne stave, avtonomna pravila tega športa, na kar se splošni pogoji izrecno sklicujejo. Samo v podkrepitev te ugotovitve govori dejstvo, da je tožena stranka po začetku obravnavanega spora prav v tej smeri spremenila svoje splošne pogoje, da se formacijski krog za potrebe njenih stav sedaj ne šteje kot del tekmovanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - prenos dejavnosti - sprememba delodajalca
Ker je prišlo na strani tožene stranke do prenosa dejavnosti, ki jo je tožnica opravljala, bi morala preiti k drugem delodajalcu na podlagi samega zakona. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je prejela (namesto da bi ji tožena stranka omogočila prehod k drugemu delodajalcu), je nezakonita, saj zaradi prenosa dejavnosti potrebe po njenem delu niso prenehale.
ZOR člen 172, 172/2, 172, 172/2. UZITUL člen 16, 16/I, 16, 16/I. SZ člen 117, 117. URS člen 26, 68, 26, 68. UZIU člen 9, 9/I, 9, 9/I.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za zakonodajno protipravnost - izbrisani - izbris iz registra stalnega prebivalstva - vzročna zveza
Tožnik s trditvijo, da je bil nezakonito izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, kar je ugotovilo Ustavno sodišče RS, uveljavlja t.i. zakonodajno protipravnost. Redna sodišča niso pristojna za presojo ustavnosti in zakonitosti splošnih aktov, takšna presoja je pridržana Ustavnemu sodišču RS, ki pa jo je glede Zakona o tujcih opravilo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna obdolžitev - vabilo na zagovor - vročanje
Ravnanje tožene stranke, ki je tožniku pisno obdolžitev pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi poslala priporočeno po pošti, je bilo zakonito - ne glede na to, da ni preverila, ali je bila pošiljka pravilno vročena, saj to ni bila njena obveznosti.
ZSReg člen 41. ZPP člen 181, 275. ZGD-1 člen 195, 256, 296, 296/3.
izpodbijanje sklepov nadzornega sveta - pravni interes delničarja za tožbo na ničnost vpisa v sodni register
Za izpodbijanje sklepov nadzornega sveta oz. uveljavljanje ničnosti je potrebno uporabiti pravila o gospodarskih družbah, torej določbe ZGD-1, ki kot specialni predpis določa pravila delovanja gospodarskih družb, in ker ta sodnega ugotavljanja ničnosti in izpodbojnosti sklepov nadzornega sveta ne določa, tožeča stranka nima podlage za uveljavljanje takšnega tožbenega zahtevka. Izpodbojnosti in ničnosti sklepov nadzornega sveta po presoji pritožbenega sodišča ni moč presojati po določbah OZ.
Ker je nasprotno tožbo mogoče vložiti le pri tistem sodišču, ki vodi postopek po tožbi, je predlog tožene stranke, naj se nasprotna tožba odstopi v reševanje drugemu krajevno pristojnemu sodišču, neutemeljen, saj stranka po vložitvi nasprotne tožbe ne more več izbirati krajevne pristojnosti.
Nesprejemljivo je pritožbeno stališče, da predstavlja opravilo zamenjave strešne kritine prenovo in izboljšavo v smislu določila tretjega odstavka 31. člena SZ, veljavnega v času spornega razmerja med pravdnima strankama (SZ - Uradni list RS, št. 18/91 s spremembami), ter da bi posledično temu za izvedbo takšnega opravila bilo potrebno pridobiti soglasje vseh solastnikov. Prvostopno sodišče je pravilno obravnavalo opravilo zamenjave strešne kritine kot opravilo v zvezi z upravljanjem, vzdrževanjem in obratovanjem stanovanjske hiše.
ZOR člen 200, 200. URS člen 8, 35, 39, 8, 35, 39. EKČP člen 8, 8/1, 10, 10/1.
odškodninska odgovornost - odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravica do zasebnosti - pravica do svobode izražanja - splošni interes javnosti
Pravica do zasebnosti vključuje tudi področje, v katerem posameznik vstopa v razmerja z drugimi ljudmi; v teh razmerjih pa uživa posameznik varstvo tudi pred takšnimi posegi, v katerih se posameznika v javnosti predstavlja v negativni podobi (stigmatizacija), zaradi česar se lahko pomembno vpliva tudi na njegov osebnosti razvoj. Za takšen poseg gre lahko tudi v primerih, ko gre za objavo ali navajanje dejstev o storjenih kaznivih dejanjih, ki obsojencem, po prestani kazni, onemogočajo ali pomembno vplivajo na njihovo resocializacijo. Kriteriji (ne)dopustnega posega v pravico do zasebnosti (v tisti segment, ki omogoča identifikacijo posameznika), kadar gre za objavo članka o nekom, ki bi naj bil storilec umora in med storilcem, ki je bil pravnomočno obsojen in kazen tudi že prestal, so različni in se spreminjajo s potekom časa od dogodka praviloma tako, da sprva prevladuje pravica do svobode izražanja (obveščenosti) nato pa pravica do zasebnosti.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - privolitev v prikrajšanje
Upnik ima pravico zahtevati nazaj tisto, kar je iz določenega razloga plačal, pa čeprav ni bil dolžan, če si je to pravico pridržal ali če je plačal, da bi se izognil sili. Če kdo kaj plača, ne da bi bil v zmoti in tudi ni prisiljen, se šteje, da je privolil v prikrajšanje. Tožeča stranka ni bila v zmoti glede dejanskih okoliščin, saj je po nepravnomočni sodbi izplačala odškodnino v višini, ki je bila zanjo nesporna (za razliko do višine dosojene odškodnine se je pritožila) in bi prav tako lahko plačala stroške v zanjo nesporni višini. Tožeča stranka je pred izplačilom razpolagala z vsemi potrebnimi podatki, kot strokovnjak na področju zavarovalništva je seznanjena s pravnimi predpisi, toženkama je izplačala odškodnino in pravdne stroške na podlagi nepravnomočne sodne odločbe potem, ko se je zoper prvostopenjsko sodbo sama pritožila. Ni šlo za nikakršno grožnjo z izvršbo, kot neutemeljeno trdi v pritožbi, saj sama pove, da je plačala na podlagi sodbe.
ZPSV člen 4, 6. ZdavP-1 člen 9. ZdavP-2 člen 3, 3/3, 44. ZPPSL člen 10, 116, 137, 158.
obveznost plačila davkov in prispevkov za socialno varnost samostojnega podjetnika – nastanek davčne obveznosti – začetek stečajnega postopka – stroški stečajnega postopka – pogojna terjatev
Glede na to, da ZPPSL obveznostim iz naslova davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost (ki nastajajo po začetku stečaja) ne odvzema položaja stroškov, to pomeni, da se te obveznosti poplačujejo v skladu s pravili o poplačilu stroškov.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izreklo dolžniku denarno kazen zato, ker je izvršitelju onemogočil izvedbo javne dražbe, s tem, da je dne 5.3.2008, ko je izvršitelj zarubljeno vozilo skušal z avtovleko odpeljati v K., kjer bi se 10.3.2008 opravila javna dražba, naložitev vozila na avtovleko onemogočil in se nato z njim odpeljal neznano kam. Takšno ravnanje dolžnika pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pomenilo, da je sodišče prve stopnje utemeljeno izreklo denarno kazen.
sojenje v odsotnosti - prisluhi - kaznivo dejanje dajanja podkupnine - kaznivo dejanje jemanja podkupnine - posredovanje - uradna oseba
Kot je znano, je pravica do sojenja v navzočnosti, eno izmed temeljnih jamstev v kazenskem postopku iz druge alineje 29. člena Ustave RS, ki je v področnem zakonu udejanjena, med drugim tudi z izjemnostjo sojenja v odsotnosti oziroma, ko je to dovoljeno pod posebej določenimi pogoji. Ti morajo biti tolmačeni ozko in preizkušeni z upoštevanjem posebnosti vsakega posameznega primera, kajti šele na takšni podlagi je mogoče ugotoviti, ali se je obdolženi po pravilnem vabljenju s svojim ravnanjem (običajno z neopravičeno odsotnostjo) navedenemu pravnemu jamstvu resnično odpovedal.
Res je, da dispozicija iz prvega odstavka 268. člena KZ napeljuje na pritrditev pritožnikovemu stališču, vendar po drugi strani ne sme ostati prezrto, da je posredovanje posebna oblika dajanja podkupnine, kot enega izmed izvršitvenih ravnanj iz tega člena. Dajanje podkupnine potom drugega in njena (vmesna) izročitev "neuradni" osebi" sta torej še vedno del zakonskega dejanskega stanu navedenega kaznivega dejanja, zaradi česar so se tudi zadnja pritožnikova prizadevanja izkazala za neutemeljena.