Tožeča stranka je dejansko posojilo družbi M. tudi nakazala, zato ni šlo med tožečo stranko in družbo M. za sklenitev navidezne pogodbe v smislu 66. člena tedaj veljavnega ZOR. Tožeča stranka je izrecno privolila v prevzem dolga družbe M. d.o.o. na pravnega prednika tožene stranke. Direktor pravnega prednika tožene stranke je namreč tožeči stranki na njeno zahtevo izročil dve izjavi, v katerih je potrdil popoln prevzem obveznosti vračila kredita po posojilni pogodbi, sklenjeni med tožečo stranko in družbo M. d.o.o..
neprava obnova - izrek enotne kazni - predlog za prestajanje kazni v polodprtem oddelku
Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče ugodilo obdolženčevemu predlogu za izrek enotne kazni. Predloga, da naj prvostopno sodišče odloči tudi o tem kje bo kazen prestajal, pa obsojenec, kot to sam navaja tudi v pritožbi, ni niti podal.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0055608
ZPN člen 7, 7/1, 7, 7/1. SPZ člen 256, 257, 271, 271/2, 271/4, 256, 257, 271, 271/2, 271/4.
obstoj lastninske pravice - protipravnost vpisa v zemljiško knjigo - pravica uporabe - protipravnost - stavbna pravica
Pogodbeni stranki sta izrecno omejili pravico uporabe kupca le na uporabo objekta, ne pa zemljišča, ker obseg uporabe zemljišča še ni bil določen z geodetskimi izmerami. Tako se pokaže, da sama pogodba z dne 04. 09. 1980 kljub določilu 1. odstavka 7. člena ZPN sploh ni mogla biti podlaga za vpis pravice uporabe kupca na zemljišču parc. št. 445/1, k.o. T.. Zato je nepravilno nadaljnje sklepanje prvostopenjskega sodišča, da je tožena s tem, ko je na podlagi ZLNDL dosegla vpis lastninske pravice na sporni nepremičnini, na kateri je že imela vknjiženo pravico uporabe v svojo korist, ravnala protipravno.
ponovno motenje posesti – dokazno breme – izvedba predlaganih dokazov
Če bi dolžnica v ugovoru argumentirano oporekala trditvi o ponovnem motenju, bi sodišče prve stopnje moralo to trditev raziskati in v takem primeru bi verjetno moralo razpisati narok. Dokazno breme, da je prišlo do ponovnega motenja, bi v primeru tako argumentiranega ugovora, prešlo na upnika.
Ker je nasprotno tožbo mogoče vložiti le pri tistem sodišču, ki vodi postopek po tožbi, je predlog tožene stranke, naj se nasprotna tožba odstopi v reševanje drugemu krajevno pristojnemu sodišču, neutemeljen, saj stranka po vložitvi nasprotne tožbe ne more več izbirati krajevne pristojnosti.
Če kljub materialnopravnim hibam pride do vpisa, takšnih napak ni mogoče sanirati v zemljiškoknjižnem postopku, ampak je potreben pravdni postopek s tožbo (člen 243 ZZK-1).
ZSReg člen 41. ZPP člen 181, 275. ZGD-1 člen 195, 256, 296, 296/3.
izpodbijanje sklepov nadzornega sveta - pravni interes delničarja za tožbo na ničnost vpisa v sodni register
Za izpodbijanje sklepov nadzornega sveta oz. uveljavljanje ničnosti je potrebno uporabiti pravila o gospodarskih družbah, torej določbe ZGD-1, ki kot specialni predpis določa pravila delovanja gospodarskih družb, in ker ta sodnega ugotavljanja ničnosti in izpodbojnosti sklepov nadzornega sveta ne določa, tožeča stranka nima podlage za uveljavljanje takšnega tožbenega zahtevka. Izpodbojnosti in ničnosti sklepov nadzornega sveta po presoji pritožbenega sodišča ni moč presojati po določbah OZ.
ZGO člen 2, 2/1, 2, 2/1. SZ člen 112, 112. ZDen člen 25, 25/2, 88, 25, 25/2, 88. ZLPP člen 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25. ZPP člen 243, 243. SPZ člen 15, 15.
stvar - nastanek nove stvari - sprememba namembnosti - adaptacijska in obnovitvena dela - povečanje vrednosti stvari
Zmotno je tudi stališče, ki ga pritožba ves čas ponavlja, da gre namreč zaradi spremembe namembnosti iz konjskega hleva v stanovanje sedaj za novo stvar. Nesporno je, da je bila zgradba po nacionalizaciji obnovljena, spremenjena je bila njena namembnost, vendar pa zaradi obnovitvenih in adaptacijskih del ne gre za novo stvar, saj se obnavlja in adaptira lahko le obstoječa stvar. S tem se lahko seveda bistveno poveča njena vrednost, ne nastane pa z adaptacijo nova stvar.
ZTuj člen 13, 16, 13, 16, 13, 16. ZOR člen 172, 172/1, 376, 376/1, 376/2, 383, 172, 172/1, 376, 376/1, 376/2, 383. URS člen 26, 26.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za zakonodajno protipravnost - zakonodajna protipravnost - protipravnost ravnanja države - izbrisani - izbris iz registra stalnega prebivalstva - škoda - vzročna zveza - zastaranje odškodninskega zahtevka - zadržanje zastaranja - začetek teka zastaralnega roka
Izolirana uporaba določbe drugega odstavka 376. člena ZOR bi morda utegnila povzročiti situacijo, zaradi katere bi bil tožnik v bistveno slabšem ali protiustavnem položaju v primerjavi z drugimi oškodovanci, ker zaradi samega izbrisa ne bi mogel uveljavljati kakšne od svojih pravic ali te ne bi mogel uveljavljati uspešno. Vendar je v skladu z določbo 383. člena ZOR zastaranje zadržano ves tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti.
Samo dejstvo, da je bil tožnik izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, takšne ovire ne predstavlja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna obdolžitev - vabilo na zagovor - vročanje
Ravnanje tožene stranke, ki je tožniku pisno obdolžitev pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi poslala priporočeno po pošti, je bilo zakonito - ne glede na to, da ni preverila, ali je bila pošiljka pravilno vročena, saj to ni bila njena obveznosti.
Ker je bilo dokazano, da je tožnik v času bolniškega staleža, obiskal kino predstavo, kar je bilo v nasprotju z navodili imenovanega zdravnika, da mora na svojem domu mirovati ter da sme oditi z doma le na zdravstveni pregled ali predpisano terapijo, mu je tožena stranka zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
Toženec je s podpisom menice na levi strani brez žiga pravne osebe, katere direktor je bil in je kot zakoniti zastopnik s svojim podpisom sprejel obveznosti za družbo, v lastnem imenu prevzel menične obveznosti. Za prevzem meničnih obveznosti namreč že zadošča podpis menice na licu s pripisom "akceptiram".Podpis na licu menice s pristavkom "akceptiram", velja glede na kogentne in stroge menične predpise, za akcept in tega menična izjava ne more spremeniti (prvi odstavek 24. člena Zakona o menici - ZM). S to izjavo je izdajatelj menice, trasant - družba pooblastil tožnico kot remitenta da izpolni bianco menico do višine vseh zapadlih in neporavnanih obveznosti iz kreditne pogodbe oziroma vseh drugih terjatev tožnice ter da izpolni vse druge sestavne dele menice, ki niso izpolnjeni in uporabi izpolnjeno menico za izterjavo vseh zapadlih in neporavnanih obveznosti, pri čemer naj bo menica izpolnjena s klavzulo "brez protesta". Na podlagi takega pooblastila je smela tožnica glede na podpis toženca na levi strani lica menice izpolniti podatke o trasatu z njegovim imenom, saj si drugače njegovega podpisa s pripisom "akceptiram", glede na menične predpise ni mogoče razlagati.
O temelju denarnih zahtevkov iz naslova razlike v plači je bilo odločeno s pravnomočno sodbo, iz katere izhaja, da je dolžna tožena stranka tožnici razvrstiti v V. tarifni razred, ki ustreza zahtevnosti dela, ki ga dejansko opravljata, ter zahtevani strokovni izobrazbi, ki jo imata. Te obveznosti tožena stranka ni izpolnila, zaradi česar sta tožnici ponovno vložili tožbo, v drugem sporu tožbenih zahtevkov vse do izdelave izvedenskega mnenja nista mogli zneskovno opredeliti. Zgolj zaradi tega njuni terjatvi nista zastarali, četudi je od časa nastanka prikrajšanja pri plači do opredelitve tožbenega zahtevka minilo več kot pet let.
odlog izvršbe na predlog tretjega – nenadomestljiva škoda
V skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 14. 4. 2005 in določbo drugega odstavka 73. člena ZIZ je pri presojanju pogojev za odlog izvršbe na predlog tretjega pri tehtanju teže škodljivih posledic, ki grozijo z izvršbo v primeru, ko tretji verjetno izkaže, da mu bo s takojšnjo izvršbo nastala nenadomestljiva škoda, potrebno upoštevati, da za ugoditev predlogu zadostuje že blažji preizkus verjetnega izkaza obstoja pravice, ki preprečujejo izvršbo. Glede na to, da vsaka izvršba pomeni določeno škodo oz. neugodnost, zaradi česar naj bi sodišče razloge za odlog interpretiralo restriktivno, pa je pomembno, da gre za predlog za odlog izvršbe tretjega, ki ni dolžnik in ki bo imel možnost dokazovati svojo pravico na predmetu izvršbe šele v pravdnem postopku. Zato izguba nepremičnine, v kateri živi tretja z mladoletnim otrokom in ki predstavlja njun dom, gotovo predstavlja nenadomestljivo škodo po drugem odstavku 73. člena ZIZ.
pritožba - rok za pritožbo - vročanje - fikcija vročitve - sprememba naslova
Obvestilo o prispeli tožbi je bilo pravilno puščeno tožniku v poštnem nabiralniku na naslovu, ki ga je navedel v tožbi. Po poteku določenega roka, ko tožnik pisanja ni dvignil, je nastopila fikcija vročitve, tedaj je začel teči tudi rok za vložitev pritožbe - ne glede na dejstvo, da je sodišče prve stopnje po tem, ko je tožnik sporočil spremembo naslova, tožbo vročalo ponovno.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamudna sodba - vročitev tožbe
Domnevne napake sodišča v zvezi z vročanjem tožbe v odgovor ne predstavljajo utemeljenega razloga za podajo predloga vrnitev v prejšnje stanje, ampak so lahko pritožbeni razlog zoper zamudno sodbo, saj je predpostavka za odločanje o utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje opravičljiva zamuda pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki.
Ker je toženi stranki (delodajalcu) škoda nastala v prometni nesreči, ki jo je povzročil tožnik kot poklicni voznik, pri tem pa je ravnal hudo malomarno (saj je vozil z neprilagojeno hitrostjo), je njen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine po temelju podan.
Stroške detektiva je mogoče opredeliti kot potrebne le v primerih, ko upnik do podatkov, katere je pridobil s pomočjo detektivske agencije, ne bi mogel priti na drug način. Šele v primeru, ko bi bile neuspešne zakonske možnosti za pridobitev podatkov, potrebnih za uspešno izvršbo, in če bi upnik dokazal, da je prav s pomočjo detektiva prišel do za konkretno izvršbo relevantnih podatkov, bi bil na podlagi zgoraj citirane določbe petega odstavka 38. člena ZIZ upravičen do povrnitve stroškov detektiva.
skupno premoženje - razpolaganje s stvarjo skupnega premoženja - nesklepčen zahtevek - stvarnopravni zahtevek glede dela stvari - zlitje posebnega premoženja s skupnim premoženjem
S pravnoposlovno odsvojitvijo nepremičnine, ki je bila del skupnega premoženja, preneha skupna lastnina, ne glede na to, ali se je to zgodilo z vednostjo drugega partnerja ali mimo nje.