grožnja - odpovedni rok - prava volja - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - nedopustna grožnja
Pripis tožene stranke na tožničini izjavi o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca ne pomeni, da sta stranki sklenili sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi, ampak le, da je tožena stranka soglašala s tem, da tožnici po odpovedi delovno razmerje preneha takoj, brez odpovednega roka.
stranski intervenient - interevencijski učinek - ugovor slabega pravdanja
Tožena stranka je pojasnila, da se je v zadevi Pg 87/2003 priglasila kot stranski intervenient na strani tam tožene stranke (sedaj v obravnavanem sporu tožeče stranke), da pa se s stališčem tožene stranke ni strinjala. Kadar pa si pravdna dejanja stranke in stranskega intervenienta na njeni strani nasprotujejo, velja po izrecni določbi 4. odstavka 201. člena ZPP dejanje stranke in ne stranskega intervenienta. Ker je stranski intervenient nasprotoval temelju tožbenega zahtevka družbe S. d.o.o. v sporu Pg 87/2003, tožena stranka pa ga je priznala, sodišče ni upoštevalo ugovora stranskega intervenienta. Zato se pritožnica ne more sklicevati na intervencijski učinek sodelovanja tožene stranke kot stranskega intervenienta v sporu Pg 87/2003. V obravnavanem primeru nasprotovanja dejanj tožene stranke in stranskega intervenienta ima zato stranski intervenient v pravdi, ki teče zoper njega, vse ugovore slabega pravdanja.
Delo na polavtomatski napravi za vtiskovanje plastičnih kosov v kovinsko cev sicer samo po sebi ne predstavlja povečane nevarnosti za ljudi in okolje, gre pa za takšno povečano nevarnost v konkretnem primeru, saj se je tožnica za delo na stroju šele usposabljala. Ker sta iz tega razloga delo naenkrat opravljala dva delavca, kar je povzročilo aktiviranje stroja ob nepravem času in tožnico poškodovalo, za nastalo škodo tožena stranka objektivno odgovarja.
Poleg tega tožena stranka odgovarja tudi krivdno, saj pred začetkom dela ni poskrbela, da bi tožnica pred začetkom usposabljanja opravila izpit iz varstva pri delu, pa tudi zato, ker oseba, ki jo je usposabljala, ni posebej pazila, da do poškodbe ne bi prišlo.
pokojninska osnova - delo preko polnega delovnega časa - poseben delovni pogoj
Plača, ki je bila izplačana za delo preko polnega delovnega časa v letih od 1975 do 1985, se upošteva pri izračunu pokojninske osnove le, če je bila izplačana za delo, ki se je po predpisih o delovnih razmerjih štelo kot poseben delovni pogoj.
ZPN člen 7, 11, 7, 11. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 37, 37.
pravica uporabe - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Ker so bila zemljišča v državni lasti, na stavbah pa je bilo mogoče pridobiti lastninsko pravico, tudi ni več veljalo temeljno načelo stvarnega prava superficies solo cedit (načelo povezanosti zemljišča in objekta), po katerem so nepremičnine zgolj zemljišča, vse, kar je na, nad ali pod nepremičnino, pa je sestavina nepremičnine. Po povojnih predpisih sta bila zemljišče in stavba vsak zase nepremičnina in se je v zemljiški knjigi za stavbo odprl poseben zemljiškoknjižni vložek. V Zakonu o prometu z zemljišči in stavbami je bilo uzakonjeno pravilo, da je zemljišče sledilo usodi stavbe. Na podlagi te določbe je pravilen sklep, da je, če je pravna prednica tožeče stranke, ki je bila občina, na prvo toženko prenesla pravico uporabe na zidanem kiosku, nanjo prešla tudi pravica uporabe na zemljišču pod njim.
Vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo po tedaj veljavnih predpisih ni bil konstitutivne narave, zaradi česar izostanek takega vpisa še ne pomeni, da upravičena stranka ne bi mogla postati lastnica spornega zemljišča na podlagi določb ZLNDL. Res pa je, da je zato, ker je v zemljiški knjigi pravica uporabe na nepremičnini (sedaj že lastninska pravica) vknjižena na tožečo občino, peti toženec tisti, ki mora dokazati, da je ob uveljavitvi ZLNDL na nepremičnini imel pravico uporabe.
prispevek oškodovanca – objektivna odgovornost – odškodnina za duševne bolečine zaradi izgube nerojenega otroka – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Starost ploda ni pomembna, kajti gre za izgubo nerojenega otroka, kar pomeni razočaranje, da otroka ne bo rodila in prav zato tožnici odškodnina gre. Sama navezanost na otroka pa ni edini argument za določitev odškodnine, temveč tudi pričakovanje, da bo otrok rojen.
Odškodninska odgovornost ladjarja in ustanovitelja - lastnika za delovno nezgodo (ladja je vpisana v register v drugi državi, pri čemer je ladjar tuja gospodarska družba, registrirana v tretji državi, njen ustanovitelj in lastnik pa je slovenska d.o.o., na sedežu katere se je sklenila pogodba o zaposlitvi) se presoja po določbah Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - vzgoja in izobraževanje - transformacija
Ker tožena stranka v sodnem postopku ni dokazala, da je upad števila dijakov na šoli in v dijaškem domu predvidela že v času sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnico, je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena nezakonito in se šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ugovor zoper sklep o izvršbi - vročitev odgovora na ugovor - načelo kontradiktornosti - enako varstvo pravic
S tem, ko dolžnik na upnikove navedbe in novo predložene dokaze ni imel možnosti odgovoriti oziroma se o njih izjaviti, je prvostopenjsko sodišče kršilo načelo kontradiktornosti.
zamudna sodba – nesklepčna tožba – delež zakoncev na skupnem premoženju
Materialnopravna narava tožbe na ugotovitev deleža na skupnem premoženju je taka, da onemogoča, da bi se ločeno obravnaval zahtevek glede ugotovitve deleža enega od deleža drugega zakonca (59. in 60. čl. ZZZDR). Odločitev o deležu tožnika ima neposreden vpliv na odločitev o deležu toženke. Če je torej delež tožnika 70 % (ugoditev zahtevku tožeče stranke), bi nujno sledil le sklep, da je toženkin delež hkrati 30%. Tak zahtevek pa ni postavljen, gre za nesklepčno tožbo.
Ugotovitev, da se je toženka zavezala vrniti posojilo v sedmih letih ne pomeni, da so posamezni obroki posojila samostojne terjatve (anuitete), za katere bi veljal triletni zastaralni rok (tako se je opredelilo tudi Vrhovno sodišče RS v sodbah II Ips 185/2001 z dne 8.11.2001 in II Ips 377/2002 z dne 15.1.2003). Obroki posojila ne pomenijo posameznih delov neke celote, temveč je pri njih na več delov razdeljena sama obveznost, zato tudi niso občasne terjatve temveč navadna obročna odplačila, za katera drugi odstavek 347. člena OZ posebej določa, da glede njih ne velja triletni zastaralni rok.
ZNP člen 37, 37. ZIKS člen 145, 145a, 145, 145a. ZDen člen 19, 19/1, 19/1-3, 27, 42, 43, 45, 46, 47, 48, 50, 19, 19/1, 19/1-3, 27, 42, 43, 45, 46, 47, 48, 50. OZ člen 364, 364. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 40, 40/1, 40/1-3.
povrnitev škode zaradi neupravičene obsodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja obsojencu - vračanje v naravi - plačilo odškodnine - pisna pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - pritožbena novota
Nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi, če je izvzeta iz pravnega prometa oziroma na njej ni mogoče pridobiti lastninske pravice (3. točka 19. člena ZDen). Ker naj bi šlo v obravnavanem primeru za javno kategorizirano cesto, ki predstavlja javno dobro, se sporni parceli vsaj v tistem delu, po katerem poteka javna cesta, ne bi smeli vrniti v naravi. Ker sodišče prve stopnje z omenjenimi podatki ob odločanju o predlogu za vrnitev zaplenjenega premoženja ni razpolagalo, ni v zadostni meri raziskalo in ugotovilo dejstev in okoliščin, pomembnih za ugotovitev obstoja pogojev za uporabo izjeme iz 19. člena ZDen, ki določa primere, ko nepremičnin ni mogoče vrniti v naravi, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Stanje zožene zavesti ni sopomenka za močno razdraženost iz prvega odstavka 128. člena KZ in ne njen nujni pogoj. Močna razdraženost je afektno stanje z intenziteto, ki je lahko nižja od intenzitete tega stanja pri zoženi zavesti.
Napad, ki po drugem odstavku 11. člena KZ izključuje protipravnost kaznivega dejanja in napad kot povzročitelj močne razdraženosti iz 128. člena KZ se razlikujeta po tem, da se v primeru prvega storilec nanj s kaznivim dejanjem neposredno – istočasno odziva, pri drugem pa te neposrednosti (več) ni.
pravica do informacije in vpogleda - nekdanji družbenik - aktivna legitimacija
Glede na funkcijo in namen je imetnik pravice do informacij in vpogleda pri družbi z omejeno odgovornostjo lahko le fizična ali pravna oseba, ki ima status družbenika take družbe in samo dokler ima tak status.
Tožnikovo delo je bilo ovrednoteno z določenim številom točk v pogodbi o zaposlitvi in sklepih o razporeditvi, Ker tako določeni plači ni nikoli ni ugovarjal oziroma ker pogodbe o zaposlitvi in sklepov o razporeditvi ni izpodbijal, je njegov tožbeni zahtevek za plačilo višje plače neutemeljen. V tem primeru namreč ne gre za čisto denarno terjatev, za katero bi bilo dopustno neposredno sodno varstvo pred sodiščem.
Za tožečo stranko, zaposleno v javnem zavodu, ki izvaja kulturno dejavnost, se po določbi 45. čl. ZUJIK glede odločanja o delovnih razmerjih in z njimi povezanih pravicah in obveznostih uporabljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivne pogodbe za javne uslužbence, v kolikor ZUJIK ne določa drugače. Zaradi tega bi morala zoper zavrnjeno zahtevo za transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas vložiti pritožbo na pristojni organ delodajalca (svet zavoda). Ker tega ni storila, ampak je uveljavljala neposredno sodno varstvo, je tožba zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk nedopustna.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka
Za nadaljevanje postopka v obravnavanem primeru ne zadošča zgolj okoliščina, da je bil pritožnik družbenik izbrisane družbe – tožene stranke in njen pravni naslednik, ampak mora biti izpolnjen nadaljnji pogoj, in sicer mora tožeča stranka podati predlog za nadaljevanje postopka.
Tožeča stranka je dejansko posojilo družbi M. tudi nakazala, zato ni šlo med tožečo stranko in družbo M. za sklenitev navidezne pogodbe v smislu 66. člena tedaj veljavnega ZOR. Tožeča stranka je izrecno privolila v prevzem dolga družbe M. d.o.o. na pravnega prednika tožene stranke. Direktor pravnega prednika tožene stranke je namreč tožeči stranki na njeno zahtevo izročil dve izjavi, v katerih je potrdil popoln prevzem obveznosti vračila kredita po posojilni pogodbi, sklenjeni med tožečo stranko in družbo M. d.o.o..
ZZVZZ člen 80, 81, 82. ZPIZ člen 34, 34/1. ZDSS-1 člen 63, 63/1, 81, 81/3. ZDR člen 119, 119/1. ZTPDR člen 76, 76/1, 76/1-1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233/1, 235, 235/1, 244, 246.
bolniški stalež – trajna nezmožnost za delo
Ker je tožnica kot invalid I. kategorije invalidnosti trajno nezmožna za delo, kljub temu da nima pravice do invalidske pokojnine, pri njej ni mogoče ugotavljati začasne nezmožnosti za delo.