zemljiška knjiga - vpogled v zbirko listin - zahtevek za izdajo prepisa zemljiškoknjižnih listin - upravičen interes
Pravico zahtevati prepis listine iz zbirke listin ima le oseba, ki za to izkaže upravičen interes. Ta pravica pa je omejena še z določbo 199. člena ZZK-1, s katero je omejen dostop do osebnih podatkov, to je podatkov o imetnikih pravic, ki niso vezani na posamezno nepremičnino.
načelo neposrednosti – branje zapisnika o zaslišanju – načelo kontradiktornosti – odgovornost družbenika izbrisane družbe – pasivnost družbenika
Dejstvo, da ni dokazov o aktivnosti tožeče stranke za zadnja tri leta pred izbrisom družbe iz sodnega registra, ne dokazuje, da tožeča stranka ne bi imela vpliva na poslovanje družbe zato, ker ga ne bi mogla imeti, ampak zato, ker se je za takšno pasivno vlogo sama odločila. Taka ugotovljena pasivna vloga ne postavlja tožeče stranke v položaj pasivnega družbenika v smislu obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča z dne 9.10.2002.
ZTLR člen 15, 15/1, 15, 15/1. SZ člen 28, 31, 31/1, 28, 31, 31/1. URS člen 22, 22. ZPP člen 339, 339/1, 452, 453, 339, 339/1, 452, 453.
pogodba o upravljanju - upravljanje stanovanjske hiše - obratovalni stroški - postopek v sporu majhne vrednosti
Pogodba o upravljanju stanovanjske hiše, ki jo sklenejo solastniki z upravnikom, obvezuje tudi tiste solastnike, ki pogodbe niso podpisali, če so jo podpisali solastniki, katerih solastni deleži predstavljajo skupaj več kot polovico vrednosti stanovanjske hiše.
povrnitev stroškov kazenskega postopka v pravdi - zavrženje tožbe - podlaga za izterjavo stroškov kazenskega postopka
Zahteve za povrnitev stroškov kazenskega postopka ni mogoče uvrstiti med spore iz civilnopravnih razmerij po 1. členu ZPP, ker se o teh stroških odloča v okviru kazenskega postopka.
izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine - nepreklicnost dedne izjave - razveljavitev dedne izjave
V skladu z določbo 138. člena ZD izjave o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine ni mogoče preklicati. Dedič, ki je dal izjavo, lahko zahteva le razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti. Razveljavitev lahko ob navajanju teh razlogov uveljavlja le s posebno tožbo in ne v okviru zapuščinskega postopka.
Stranka, ki umakne tožbo, mora nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Drugi razlogi, zaradi katerih se je tožeča stranka odločila za umik, torej niso pomembni in ne morejo pomeniti izjeme od pravila 158. člena ZPP.
ZSZ člen 14, 14, 14. ZPP člen 286, 286/2, 300, 339, 339/2, 286, 286/2, 300, 339, 339/2. ZUreP-1 člen 85, 87, 88, 88/1, 85, 87, 88, 88/1.
ničnost prodajne pogodbe - predkupna pravica občine - ponudba za odkup nepremičnin - sprejem ponudbe - prekluzivni rok - prekluzija - združitev pravd
Prvotoženec je bil že s pridobljeno lokacijsko informacijo seznanjen s tožničino namero odkupa nepremičnin, ki so predmet tega spora, in zato povsem utemeljeno ni podal zahtevka za izdajo potrdila v smislu 87. člena ZureP -1. Nepremičnine namreč po tej informaciji ni več nameraval prodati drugotožencu in tretjetoženki in torej za overitev svojega podpisa na že sklenjeni pisni prodajni pogodbi med njimi ni potreboval potrdila, saj je nepremičnine ponudil v odkup tožnici dne (tožnica prejela dan kasneje) z dopisom „Ponudbo za odkup zemljišč po členu 14. Zakona o stavbnih zemljiščih“, ki jo je kljub sklicevanju na napačna zakonska določila v naslovu vloge (vloge se tudi v upravnem postopku opredelijo po vsebini in ne naslovu), glede na vsebino treba obravnavati kot ponudbo v smislu 88. člena ZUreP -1, za kar jo je glede na poslano lastno prodajno pogodbo štela tudi tožnica sama (v kolikor bi dopis štela za poziv k izdaji potrdila po 87. členu ZureP- 1 bi zgolj navedla, da uveljavlja predkupno pravico). O tovrstni ponudbi bi se občina morala izjaviti najkasneje v petnajstih dneh (prvi odstavek 88. člena ZUreP -1) sicer se šteje, da nepremičnine ne bo kupila. Ker je bil sprejem ponudbe podan šele 16.12.2004 in torej po preteku prekluzivnega roka, je sodišče prve stopnje tak sprejem utemeljeno štelo za prepozen.
ugovor po izteku roka - judikatna terjatev - pretrganje zastaranja
Upnikova terjatev je tako imenovana judikatna terjatev, ki sicer res zastara v desetih letih, vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno imelo v vidu pravna pravila člena 392 Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR, upoštevna še za to razmerje v skladu s členom 1060 Obligacijskega zakonika – OZ v povezavi s členom 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ, z uporabo pravnih učinkov v tem členu obdelanega pretrganja zastaranja, kar v danem primeru pomeni, da se je pretrgalo s sprožitvijo izvršilnega postopka, pretrganje zastaranja pa traja do končanja tega izvršilnega postopka in nov zastaralni rok ne more znova teči, saj izvršilni postopek še vedno ni končan.
ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 108, 108/4, 108, 108/4.
poprava predloga za izvršbo - zamuda roka - zavrženje predloga za izvršbo
Sodišče prve stopnje je tako ob ugotovitvi, da upnik v določenem mu roku vloge ni dopolnil skladno naloženemu mu po sklepu z dne 18.3.2008, predlog za izvršbo, upoštevaje zakonska določila četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pravilno zavrglo. Upnik bi moral, v kolikor je kazalo, da vloge v določenem mu roku ne bo mogel ustrezno dopolniti, predlagati podaljšanje tega roka in s čemer bi se lahko izognil situaciji, na katero je bil v sklepu o popravi opozorjen, in kakršna je sledila v predmetni zadevi zaradi zamude roka.
ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 353, 154, 154/1, 165, 165/1, 353. OZ člen 179, 179.
nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - višina denarne odškodnine - načelo individualizacije odškodnine
Tožnik je v nezgodi utrpel raztrganino v predelu desnega kolenskega sklepa ter prelome osnovnih členkov drugega, četrtega in petega prsta leve noge, v posledici teh poškodb pa telesne bolečine, strah, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ter duševne bolečine zaradi skaženosti. Potem, ko toženka temelju tožbenega zahtevka ni ugovarjala in se je protivila le uveljavljani višini odškodnine, je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku v tej zvezi tožniku iz naslova telesnih bolečin priznalo celotni vtoževani znesek 2.921,05 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 3.338,34 EUR od uveljavljanih 4.172,93 EUR, za strah celotni vtoževani znesek 834,59 EUR ter za duševne bolečine zaradi skaženosti znesek 1.251,99 EUR od uveljavljanih 1.460,52 EUR, skupaj torej 8.345,86 EUR, od katerih je odštelo valoriziran pred pravdo plačani znesek 5.307,54 EUR. Tako je toženki naložilo plačilo 3.038,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Takšna odločitev je glede na ugotovljene dejanske okoliščine, ki niso predmet pritožbene graje oziroma so v pritožbi izrecno sprejete kot pravilne, materialnopravno pravilna.
zamudna sodba - prekinitev postopka - izbris pravne osebe iz sodnega registra - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka je tekom postopka na prvi stopnji prenehala obstajati (po tem, ko ji je bila tožba pravilno vročena v odgovor), zaradi česar je prišlo do prekinitve postopka in sodišče prve stopnje ne bi smelo zoper njo izdati zamudne sodbe.
Ker je sodišče izdalo zamudno sodbo zoper neobstoječo (iz sodnega registra izbrisano) pravno osebo, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka.
ZIZ člen 29, 29/4, 71, 73. ZFPPod člen 27. ZGD člen 394.
odgovornost družbenikov izbrisane družbe – pasivni družbenik – oprava naroka v izvršilnem postopku – predlog za odlog izvršbe
Status pasivnosti družbenika se ne presoja po njegovem obnašanju oz. ravnanju v družbi in da je ključno za to presojo ali je družbenik, glede na svoj delež v družbi lahko imel vpliv na njeno poslovanje in sprejemanje odločitev.
Za ugovor po izteku roka je značilno, da temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev in je nastopilo po izvršljivosti odločbe. Dolžnik tega dejstva ni mogel uveljavljati v rednem ugovoru.
zavarovanje zdravstvenih storitev - prometna nesreča - premikanje vozil v križišču - pravica do povračila stroškov zdravljenja
V predmetni zadevi je šlo za premikanje vozil v semaforiziranem križišču. V takšni prometni situaciji morajo udeleženci v prometu – vozniki – vselej računati z možnostjo, da bo treba manever speljevanja v križišču prekiniti s ponovno ustavitvijo vozila, pač glede na gibanje drugih udeležencev v prometu, zaradi česar morajo tudi upoštevati zadostno (varnostno) razdaljo do spredaj nahajajočih se vozil. To se po mnenju pritožbenega sodišča pričakuje ne le od posebej skrbnega in pozornega voznika, ampak od povprečnega voznika – udeleženca v prometu.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - skupščina d.o.o. - izpodbijanje sklepa skupščine d.o.o. - uporaba bilančnega dobička
Določba o obvezni delitvi najmanj 4% bilančnega dobička se pri d.o.o. ne uporablja. Sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička bi bil pri d.o.o. lahko po stališču pritožbenega sodišča izpodbojen le, če bi bil sprejet v nasprotju z zakonom ali družbeno pogodbo oziroma, če bi bila omejitev razdelitve čistega dobička posledica zlorabe pravic ali če bi zaradi njega prišlo do kršitve enakega obravnavanja družbenikov.
v obravnavani zadevi niso podani pogoji za prepovedan (prikrit) komisorni dogovor, saj sporni objekt s spornim poslom ni bil dan v zastavo, niti ni bil nikdar v lasti tožeče stranke (niti ni bila ta stranka imetnica obligacijskega zahtevka za prenos lastninske pravice), zato si tožena stranka v razmerju do tožeče stranke sploh ni mogla izgovoriti pravice, da si bo objekt prilastila, če posojilna terjatev ob zapadlosti ne bo plačana.
izbris iz sodnega registra – pravnomočen sklep o izbrisu – neobstoječa pravna oseba – nedovoljena pritožba
V tej zadevi je pritožbo vložila družba A. d.o.o.. Ta pravna oseba pa je bila že izbrisana iz sodnega registra in zato od tedaj dalje ter nato v času vložitve pritožbe ni več obstajala.
izvršba na podlagi verodostojne listine – obrazložen ugovor – preizkus obrazloženosti – razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče bi moralo jasno in konkretno navesti razloge, zakaj je štelo dolžnikov ugovor za obrazložen, saj šele navedba razlogov stranki omogoči njen preizkus.
dogovor o arbitraži - klavzula o institucionalni arbitraži - priložnostna arbitraža
Določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP) o postopku pred arbitražami so očitno prvenstveno naravnane na ureditev institucionalne arbitraže. Vendar pa je ZPP/99 glede dopustnosti arbitražnega dogovora v 460. čl. uveljavil najširšo koncepcijo in dopušča tudi priložnostno (ad hoc) arbitražo.