brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - rok za vložitev tožbe - nerazumna zadeva
Tožnik je tožbo vložil priporočeno po pošti 14. 8. 2012, zadnji dan 30-dnevnega roka za vložitev tožbe pa je potekel 20. 7. 2012, torej jo je vložil prepozno, kar je pravilno ugotovila tudi že tožena stranka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - zastaranje kazenskega pregona
Kazenski pregon v zadevi, v zvezi s katero je tožnica zaprosila za BPP, je zastaral. Ker se zastaranje ugotavlja po uradni dolžnosti, je utemeljeno sklepati, da vložitev zahteve za preiskavo ali obtožnice po subsidiarnem tožilcu (tožnici) po odstopljenem kazenskem pregonu državnega tožilca, ne bi bilo več razumno oziroma takšno procesno dejanje ne bi imelo nobenega izgleda za uspeh.
Odločitev o stroških postopka v obravnavani zadevi ne more temeljiti na določbi 113. člena ZUP (pravna podlaga za zavrnitev, ki jo je uporabil prvostopni organ), ker v postopku nastopata stranki z nasprotujočimi interesi, torej gre za izjemo od pravila, ki ga uveljavlja 113. člen ZUP.
Določbo prvega odstavka 114. člena ZUP je napačno uporabil tudi drugostopni organ, ki je menil, da je zavrnitev povrnitve stroškov na podlagi tudi določbe prvega odstavka 114. člena pravilna. Stranke krijejo stroške glede na uspeh v postopku. Navedeno pravilo pa je drugostopni organ napačno razširil še s presojo opravičenosti vloge (prvotožnikovega odgovora na predlog), „da dejansko ni pripomogla k rešitvi zadeve, prej nasprotno“. S tem je uporabil določbo 114. člena ZUP/86, kar je glede na določbo 324. člena ZUP, napačno.
Pri disenzu ne gre za napako volje, gre za položaj, ko ni bilo učinkovite volje. Soglasja ni bilo, zato pogodba ni nastala, zato tudi izpodbijanje ni potrebno. Nepravilno drugotožnik enači posledico disenza – nesklenitev pogodbe z ničnostjo pravnega posla, pri kateri se že pojmovno predpostavlja nastanek pravnega posla. Oba organa imata prav, da sredstvo za odpravo posledic v primeru disenza ni uveljavljanje ničnosti, torej tudi ne gre za položaj iz 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP.
ZUP člen 214, 214/1. Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu člen 25. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za 2010 člen 38, 38/5.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - zahtevek za izplačilo plačilnih pravic - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - obrazložitev odločbe
Ker razlogov, ki naj bi glede na ugotovljeno dejansko stanje, upoštevaje 25. člen Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu, zaradi katerih ni bilo ugodeno zahtevku tožnika za dodatno plačilo za mleko za gorska višinska in strma kmetijska gospodarstva, v izpodbijani odločbi ni, je odločba že iz tega razloga nezakonita v točki 1.2. in jo je treba odpraviti.
Med strankama je nesporno, da je bilo obvestilo, s katerim so bile po uradni dolžnosti izločene dodatne neupravičene površine, izdano 18. 10. 2010, zaradi česar ni jasno, iz katerih razlogov in na kakšni podlagi je organ te spremembe kljub poteku roka iz petega odstavka 38. člena Uredbe mogel uporabiti, zaradi česar odločbe tudi iz tega razloga ni možno preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku
Tožena stranka je pravilno presodila, da dejstva glede na osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja in obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge določene okoliščine, ne kažejo na to, da poštenega postopka brez dodelitve zagovornika ne bi bilo, še posebej ob upoštevanju 3. člena ZKP. V zadevi ne gre za tako zapleteno dejansko in pravno stanje, da tožnik sam v ponovnem kazenskem postopku po razveljavljeni sodbi prvostopenjskega sodišča ne bi razumel, česa je obdolžen, pa tudi ne bi mogel podati svojega zagovora in odgovarjati (če ne bo izkoristil možnosti, da se ne bo zagovarjal) na posamezna vprašanja.
Tožnik je ob prejemu trošarinskih izdelkov na spremljajočih trošarinskih dokumentih potrdil prejem celotne v njem navedene količine. Tako ni ravnal v skladu z določbo 9. člena ZTro in tudi ni vodil evidenc v skladu z prvim odstavkom 22. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o trošarinah. Na podlagi prvega odstavka 10. člena ZDavP-2 pa mora zavezanec organu dajati resnične, pravilne in popolne podatke. Da je potrebno predpisan postopek s trošarinskimi izdelki v režimu odloga plačila trošarine dosledno in pravilno izpeljati, je treba izkazati tudi zato, da ne bi prišlo do izogibanja plačila trošarine. Če je prihajalo do napak v potrjevanju prejetih količin izdelkov zaradi logistike, ker se je blago sprejemalo v poslovalnici, trošarinski dokument pa so se potrjevali v upravi, je s tem tožnik sam prevzel riziko, če ni prispelo toliko blaga kot je bilo navedeno v trošarinskem dokumentu in dobavnici, kar je tožniku pravilno pojasnil tudi že pritožbeni organ.
komasacija - razdelitev zemljišč med komasacijske udeležence - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnostni razlogi
Tožnica ne more uveljavljati, naj se odločba z dne 2. 4. 1984 izreče za nično, saj za to ne izkazuje pravnega interesa, kajti odpravljena in s tem materialnopravno neučinkujoča odločba v pravice tožnice več ne more posegati ter si z izrekom te odločbe za nično tožnica pravnega položaja ne bi mogla izboljšati.
Določbo 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP je treba razlagati, da je ničnostni razlog podan v primeru odločbe, ki bi lahko bila izdana le na zahtevo stranke, pa stranka te zahteve ni dala in tudi kasneje ni izrecno ali molče privolila v izdajo odločbe. Ker je v obravnavani zadevi prvostopni organ odločbo z dne 13. 12. 2005, ki je odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada, v skladu z zakonom izdal po uradni dolžnosti, uveljavljani ničnostni razlog ni podan. Pri odločitvi o priznanju tožnici denarne odškodnine za razliko med vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč gre za obvezen del odločitve v odločbi o novi razdelitvi zemljišč, torej se o vprašanju odškodovanja ne odloča na podlagi zahteve komasacijskih udeležencev.
javni uslužbenec - zdravniška služba - priznanje specialističnega naziva - nova specializacija - pogoji za priznanje naziva
Določbo prvega odstavka 18.a člena ZZdrS je treba razlagati tako, da se nanaša na zdravnike specialiste, ki so tri leta po sprejetju nove specializacije že vsaj šest let specialisti s širšega oziroma drugega področja (ki je pred sprejemom nove specializacije pokrivalo področje, ki ga sedaj pokriva nova specializacija), kot taki (torej zdravniki z nazivom specialist) pa vsaj šest let opravljajo delo na ožjem specialističnem področju, za katero do 1. januarja 2000 ni bilo samostojne specializacije.
ZPCP-2 člen 89. Pravilnik o načinu in merilih za delitev in uporabo dovolilnic in dovolilnic CEMT člen 10, 11, 11/7, 34.
dovolilnice - določitev letnega načrta dovolilnic za mednarodni cestni prevoz blaga - nov prevoznik - ekološki standard
Tožena stranka je pri ugotavljanju razpolaganja tožeče stranke z vozili, ki ustrezajo ekološkemu standardu EURO 5 in višje, pravilno uporabila podatke iz svoje evidence. V skladu z določbami 10. člena Pravilnika o načinu in merilih za delitev in uporabo dovolilnic in dovolilnic CEMT so namreč navedene podatke dolžni posredovati prevozniki, skupaj z vlogo za določitev letnega načrta dodelitve dovolilnic, tožeča stranka pa tedaj ni posredovala dokumentacije, iz katere bi bila razvidna kvaliteta vozil, saj je posredovala le kopijo prometnega dovoljenja za posamezno vozilo.
upravni spor - kršitev ustavnih pravic - poseg v človekove pravice - subsidiarni upravni spor
V primerih, ko tožnik uveljavlja poseg v ustavno pravico z dejanjem, redni upravni spor po ZUS-1 ni možen. Za ugotovitev nezakonitosti dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice tožnika, v postopku do izdaje osnutka ugotovitev o konkretnem primeru, pa drugo sodno varstvo glede na določbe ZIntPK (tudi) ni predvideno, niti ni predvideno v drugem zakonu.
Morebitna ugotovitev, da je toženka z vodenjem postopka do izdaje osnutka ugotovitev o konkretnem primeru kršila tožnikove pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS, ker mu ni bila dana možnost sodelovanja v postopku, s takojšnjo odpravo teh kršitev, ne more izboljšati tožnikovega pravnega položaja, saj je bil tožnik z navedbami v osnutku ugotovitev o konkretnem primeru že seznanjen in imel možnost izjasnitve oziroma odgovora pred oblikovanjem končne odločitve.
dohodnina - davčna osnova - odškodnina zaradi poškodovanja osebnega premoženja
Po presoji sodišča ima izplačani znesek, v delu, v katerem je bil izplačan kot "odškodnina za manjvrednost zemljišča vse elemente pravno priznane škode v skladu s pravili civilnega prava, zato predstavlja odškodnino v smislu določbe 7. točke 20. člena ZDoh-1. Med strankama namreč ni sporno, da je A. d.d. TP zgradil drugače kot je bilo dogovorjeno v pogodbi in da je gradnjo zamaknil "globje" v zemljišče s parc. št. 565/15 kot je bilo to predvideno s pogodbo. Iz tožbe v zadevi, ki je bila zaključena s sklenitvijo zadevne sodne poravnave, pa izhaja, da je tožeča stranka tožbo vložila prav iz razloga oškodovanja zaradi zamika gradnje, saj zaradi zamika, na sicer stavbnem zemljišču, ni več mogoče zgraditi stanovanjskega objekta.
upravni spor - kršitev ustavnih pravic - sklep o dovolitvi izvršbe - drugo sodno varstvo - subsidiarni upravni spor
Tožeča stranka ima zoper sklep o dovolitvi izvršbe sodno varstvo (v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na sam sklep o dovolitvi izvršbe), zato v tej zadevi niso izpolnjeni pogoji za odločanje po prvem odstavku 4. člena ZUS-1.
subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - poseg v pravico do zasebnosti - predkazenski postopek
Tožnik ima zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo v smislu 23. člena Ustave, saj je sodno varstvo zoper kršitve človekovih pravic v predkazenskem postopku tožniku zagotovljeno v kazenskem postopku že ob odločitvi o sodnem preizkusu obtožnice in izčrpano z izčrpanjem pravnih sredstev zoper kazensko sodbo. Navedeno pomeni, da ima tožnik zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo v kazenskem postopku in ne v upravnem sporu.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - objekt akumulacije za zasneževanje
V obravnavanem primeru ne gre za uporabo dela objekta v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja, temveč za ugotovitev, da objekt ni grajen v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem, kar med strankama ni sporno. Ne gre niti za to, da bi bil neskladen del gradnje, temveč je z gradbenim dovoljenjem neskladen cel objekt akumulacije za zasneževanje. Zato je napačno tožničino stališče, da se prepovedi ne morejo nanašati na tisti del gradnje, ki ustreza dimenzijam in kapacitetam, kot jih določa gradbeno dovoljenje.
Zaradi gradnje novega objekta, kot je to v obravnavanem primeru, je mogoče odmeriti komunalni prispevek, če občina ni zagotovila gradnje kompletne komunalne opreme, s katero bi bila po mnenju investitorja šele zagotovljena opremljenost stavbnega zemljišča. V tem primeru mora namreč investitor, ki kljub temu želi graditi, na drug način zagotoviti minimalno komunalno oskrbo objekta v skladu z določbami prostorskega izvedbenega akta. Če to ni mogoče in zaradi tega gradbeno dovoljenje ni izdano, pa je upravičen do vračila morebiti že plačanega denarnega prispevka.
Občina ni upravičena do komunalnega prispevka za električno omrežje, saj ne gre za omrežje, katerega gradnjo bi zagotavljala sama.
uporabno dovoljenje - prepoved uporabe objekta - sprememba namembnosti - večstanovanjska stavba - načelo zakonitosti
Trenutek izdaje odločbe pomeni zaključek odločanja v upravnem (oziroma inšpekcijskem) postopku. Vse naknadne možnosti uporabe rednih in izrednih pravnih sredstev so namenjene zgolj ugotavljanju zakonitosti in pravilnosti te odločbe glede na dejansko in pravno stanje, ki je veljalo v trenutku njene izdaje.
Spremembe namembnosti enostanovanjske stavbe v večstanovanjsko ni mogoče obravnavati v okviru tretjega odstavka 4. člena ZGO-1, saj je njeno bistvo, da stavba po njeni izvedbi ni več enostanovanjska, zato v tekem primeru ni mogoče govoriti o tem, da je bila sprememba namembnosti izvedena v enostanovanjski stavbi.
Na odločitev v tem upravnem sporu ne more vplivati po izdaji izpodbijane odločbe izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo ograje z dne 19. 6. 2012, ki ga je tožnica priložila tožbi. Vsekakor pa je navedeno gradbeno dovoljenje, v kolikor se nanaša na objekt, ki je predmet izpodbijane odločbe, lahko podlaga za ustavitev izvršbe v delu, v katerem se nanaša na ta objekt.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - kriteriji za odmero nadomestila - nezakonitost občinskega odloka - exceptio illegalis - namembnost stavbnega zemljišča - počitniška stanovanja pravnih oseb
Če občina določi merila za odmero NUSZ, ki se ne tičejo stavbnega zemljišča in njegove rabe, so z zakonom predpisani pogoji s tem prekoračeni, takšni kriteriji pa nezakoniti.
sodniško napredovanje - hitrejše napredovanje sodnika - vezanost Sodnega sveta na oceno Personalnega sveta - obrazložitev odločbe
Nevezanost Sodnega sveta na oceno sodniške službe sicer res pomeni, da Sodni svet v postopku odločanja ni vezan na oceno Personalnega sveta in da je v skladu z 28. členom ZSS dolžan tudi sam preveriti izpolnjevanje zakonsko določenih pogojev po kriterijih, ki so določeni v 29. členu ZSS. Vendar pa tako iz zakonske ureditve kot iz upravnosodne prakse izhaja, da mora pri tem upoštevati tudi oceno Personalnega sveta, ki ima naravo strokovnega mnenja o sodnikovem delu.
V okviru zakonske ureditve položaja stranskega udeleženca je organ dolžan izrecno preizkusiti le tiste njegove ugovore, ki so relevantni z vidika varovanja konkretnih pravnih interesov in s tem morebitna ovira za izdajo gradbenega dovoljenja.
Glede na to, da so tožniki zapisnik z ustne obravnave podpisali, v njem pa tudi podali izjave, da so proti nameravani gradnji in razloge za to, niso pa navedli, da niso imeli možnosti vpogledati v projektno dokumentacijo in strokovno mnenje, niti da jim navedena dokumenta nista bila primerno predstavljena oziroma da ju niso razumeli, je tožbeni ugovor, da jim projekt in strokovno mnenje nista bila zadovoljivo predstavljena, nedovoljena tožbena novota.