brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožnik je pred vložitvijo prošnje za BPP že vložil pritožbo zoper sodbo, kar po presoji sodišča pomeni, da s svojo prošnjo za dodelitev BPP za vložitev rednega pravnega sredstva zoper sodbo ne more biti uspešen. Tožena stranka je tožniku pravilno pojasnila tudi, da mu na podlagi vložene prošnje ne more dodeliti BPP za vložitev pravnih sredstev pred Vrhovnim sodišče RS, Ustavnim sodiščem RS ali evropskim sodiščem. Vložitev teh pravnih sredstev bi bila v sedanji fazi postopka, ko niso izčrpana vsa redna pravna sredstva, preuranjena.
Splošni pogoji poslovanja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja člen 41, 42.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - spodbujanje novih delovnih mest - razpisni postopek
V obravnavanem primeru bi moralo biti o tožnikovi vlogi odločeno tako, da bi jo komisija strokovno pregledala in ocenila na podlagi razpisnih pogojev in meril (kar je v bistvu storila), uprava Javnega sklada za regionalni razvoj pa bi odločitev morala sprejeti na podlagi te ocene oziroma predloga. V obravnavani zadevi pa odločitev ne temelji na zgoraj opisanem in zahtevanem postopku in je bila torej sprejeta v nasprotju z objavljenimi in veljavnimi splošnimi pravili Sklada.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Upravni organ mora po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP zahtevo stranke zavreči, če pri njenem predhodnem preizkusu ugotovi, da je o stvari že bilo pravnomočno odločeno ter da je bila izdana zavrnilna odločba, dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo. Ni torej dovolj, da gre za identičen zahtevek, to je za zahtevo za priznanje statusa vojnega veterana in vpis v evidenco vojnih veteranov, pač pa mora biti zahtevek tak, da se opira na drugo pravno in dejansko podlago kot prejšnji. Kolikor temu ni tako, je mogoče govoriti o tem, da gre za dejansko za isto upravno stvar.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - predkazenski postopek
Zaključek organa za BPP, da tožba v upravnem sporu zoper odločbo št. Bpp 1641/2010 z dne 17. 12. 2012 nima verjetnih izgledov za uspeh, je pravilen, kajti odškodninska tožba nima verjetnih izgledov za uspeh (tak zaključek je utemeljen na dejanskem stanju zadeve in določbah OZ) ter za predkazenski postopek BPP glede na določbe ZBPP niti ni mogoče dodeliti. Organ za BPP je z izpodbijano odločbo zato mogel zavrniti tožnikovo prošnjo za BPP, ob tem ko je presodil, da tožba v upravnem sporu zoper odločbo št. Bpp 1641/2010 nima verjetnih izgledov za uspeh.
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku skupnosti člen 246, 246/1.
Upravna organa pri uvrstitvi izdelkov v sporne tarifne oznake nista upoštevala dejstva, da so ti izdelki (samolepilni bombažni trak) vpisani v register medicinskih pripomočkov.
denacionalizacija - prepoved razpolaganja z nepremičnino - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe
Za izdajo začasne odrede o prepovedi razpolaganja z nepremičnino po 68. členu ZDen morata biti izkazana oba pogoja: verjetno izkazan razlog za zavarovanje in verjetno izkazana dejanska in pravna podlaga zahteve za vrnitev nepremičnin, pri čemer je trditveno in dokazno breme na stranki, ki predlaga izdajo začasne odredbe.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - vrednost zamolčanega premoženja
Tožena stranka je zaradi zanemarljivo majhne vrednosti zamolčanega premoženja nepravilno uporabila določbo 20. člena ZBPP. Tožnik je namreč zamolčal imetništvo 24 vrednostnih papirjev v vrednosti 0,015 €, kar vsekakor predstavlja vrednost, ki na ugotavljanje tožnikovega finančnega položaja ne more vplivati, kar vpliva na pravilnost presoje določbe petega odstavka 20. člena ZBPP.
denacionalizacija - povrnitev vlaganj - vlaganje v poslovni prostor - odškodnina - višina odškodnine
Prvostopenjski organ je pri ugotavljanju višine tožnikovih vlaganj pravilno uporabil določbo 44. člena ZDen in ugotovil vrednost premoženja v času podržavljenja in vrednost v času vračanja. Navedeni vrednosti za tožnika nista sporni. Višina določene odškodnine je zamejena z ugotovljeno razliko, za kolikor je obogaten denacionalizacijski upravičenec, ki je nepremičnino dobil v denacionalizaciji vrnjeno v naravi. V okviru ugotovljene razlike pa je vlagatelj upravičen do odškodnine, za katere višino dokaže vzročno zvezo med investicijo in povečano vrednostjo.
Izključitev zavezanca za vrnitev nepremičnine v naravi, kot aktivno legitimiranega za uveljavljanje vlaganj v denacionalizirano nepremičnino, v primeru, da vlaganj ni opravil neposredno sam, pač pa njegov najemnik, iz določbe 25. člena ZDen ne izhaja. Zgolj v primeru, da bi vlaganja uveljavljala tako zavezanec za vrnitev nepremičnine v naravi kot najemojemalec, bi imel lahko organ podlago, da zavezanca izključi, ker bi bilo uveljavljanje te materialne pravice bližje najemojemalcu, pa še to le v primeru, da bi to tako izhajalo iz njunega notranjega razmerja, najemne pogodbe.
dohodnina - davčna osnova - odškodnina zaradi poškodovanja osebnega premoženja
Po presoji sodišča ima izplačani znesek, v delu, v katerem je bil izplačan kot "odškodnina za manjvrednost zemljišča vse elemente pravno priznane škode v skladu s pravili civilnega prava, zato predstavlja odškodnino v smislu določbe 7. točke 20. člena ZDoh-1. Med strankama namreč ni sporno, da je A. d.d. TP zgradil drugače kot je bilo dogovorjeno v pogodbi in da je gradnjo zamaknil "globje" v zemljišče s parc. št. 565/15 kot je bilo to predvideno s pogodbo. Iz tožbe v zadevi, ki je bila zaključena s sklenitvijo zadevne sodne poravnave, pa izhaja, da je tožeča stranka tožbo vložila prav iz razloga oškodovanja zaradi zamika gradnje, saj zaradi zamika, na sicer stavbnem zemljišču, ni več mogoče zgraditi stanovanjskega objekta.
upravni spor - kršitev ustavnih pravic - poseg v človekove pravice - subsidiarni upravni spor
V primerih, ko tožnik uveljavlja poseg v ustavno pravico z dejanjem, redni upravni spor po ZUS-1 ni možen. Za ugotovitev nezakonitosti dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice tožnika, v postopku do izdaje osnutka ugotovitev o konkretnem primeru, pa drugo sodno varstvo glede na določbe ZIntPK (tudi) ni predvideno, niti ni predvideno v drugem zakonu.
Morebitna ugotovitev, da je toženka z vodenjem postopka do izdaje osnutka ugotovitev o konkretnem primeru kršila tožnikove pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS, ker mu ni bila dana možnost sodelovanja v postopku, s takojšnjo odpravo teh kršitev, ne more izboljšati tožnikovega pravnega položaja, saj je bil tožnik z navedbami v osnutku ugotovitev o konkretnem primeru že seznanjen in imel možnost izjasnitve oziroma odgovora pred oblikovanjem končne odločitve.
ZPCP-2 člen 89. Pravilnik o načinu in merilih za delitev in uporabo dovolilnic in dovolilnic CEMT člen 10, 11, 11/7, 34.
dovolilnice - določitev letnega načrta dovolilnic za mednarodni cestni prevoz blaga - nov prevoznik - ekološki standard
Tožena stranka je pri ugotavljanju razpolaganja tožeče stranke z vozili, ki ustrezajo ekološkemu standardu EURO 5 in višje, pravilno uporabila podatke iz svoje evidence. V skladu z določbami 10. člena Pravilnika o načinu in merilih za delitev in uporabo dovolilnic in dovolilnic CEMT so namreč navedene podatke dolžni posredovati prevozniki, skupaj z vlogo za določitev letnega načrta dodelitve dovolilnic, tožeča stranka pa tedaj ni posredovala dokumentacije, iz katere bi bila razvidna kvaliteta vozil, saj je posredovala le kopijo prometnega dovoljenja za posamezno vozilo.
upravni spor - kršitev ustavnih pravic - sklep o dovolitvi izvršbe - drugo sodno varstvo - subsidiarni upravni spor
Tožeča stranka ima zoper sklep o dovolitvi izvršbe sodno varstvo (v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na sam sklep o dovolitvi izvršbe), zato v tej zadevi niso izpolnjeni pogoji za odločanje po prvem odstavku 4. člena ZUS-1.
subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - poseg v pravico do zasebnosti - predkazenski postopek
Tožnik ima zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo v smislu 23. člena Ustave, saj je sodno varstvo zoper kršitve človekovih pravic v predkazenskem postopku tožniku zagotovljeno v kazenskem postopku že ob odločitvi o sodnem preizkusu obtožnice in izčrpano z izčrpanjem pravnih sredstev zoper kazensko sodbo. Navedeno pomeni, da ima tožnik zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo v kazenskem postopku in ne v upravnem sporu.
ZUS-1 člen 20, 20/1, 30, 30/1. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3. ZGO-1 člen 3a, 152.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - ustavitev gradnje - ničnost inšpekcijskega ukrepa - enostavni objekt - dovozna pot
Tožnik mora v tožbi jasno navesti argumente, s katerimi utemeljuje vloženo tožbo, zato se sodišče v tem upravnem sporu ni moglo opredeliti do navedb, ki jih je navajal v upravnem postopku, ne pa tudi v tožbi.
Tožnik z zatrjevanjem, da odločbe ni mogoče izvršiti, ker se glasi na prepoved nadaljnje gradnje na že zgrajenem objektu, utemeljuje nepravilno uporabo 152. člena ZGO-1 glede obsega prepovedi nadaljnje gradnje. Ker nepravilna uporaba materialnega prava ni ničnostni razlog, je očitek, da je odločba nična, neutemeljen. Enako velja za trditve o neizvršljivosti odrejene odstranitve obravnavanega objekta.
Dovozna pot dolžine do 300 m in širine do 4 m je uvrščena med nezahtevne objekte, teh pa brez gradbenega dovoljenja ni dopustno graditi, saj je gradnja brez gradbenega dovoljenja po 3.a členu ZGO-1 izjemoma dopustna le za enostavne objekte.
V okviru zakonske ureditve položaja stranskega udeleženca je organ dolžan izrecno preizkusiti le tiste njegove ugovore, ki so relevantni z vidika varovanja konkretnih pravnih interesov in s tem morebitna ovira za izdajo gradbenega dovoljenja.
Glede na to, da so tožniki zapisnik z ustne obravnave podpisali, v njem pa tudi podali izjave, da so proti nameravani gradnji in razloge za to, niso pa navedli, da niso imeli možnosti vpogledati v projektno dokumentacijo in strokovno mnenje, niti da jim navedena dokumenta nista bila primerno predstavljena oziroma da ju niso razumeli, je tožbeni ugovor, da jim projekt in strokovno mnenje nista bila zadovoljivo predstavljena, nedovoljena tožbena novota.
Na odločitev v tem upravnem sporu ne more vplivati po izdaji izpodbijane odločbe izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo ograje z dne 19. 6. 2012, ki ga je tožnica priložila tožbi. Vsekakor pa je navedeno gradbeno dovoljenje, v kolikor se nanaša na objekt, ki je predmet izpodbijane odločbe, lahko podlaga za ustavitev izvršbe v delu, v katerem se nanaša na ta objekt.
ZGO-1 člen 3a. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 1, 16.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - kozolec - raba kozolca v reklamne namene - enostavni objekt
Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost je za enostavne objekte določila njihovo največjo velikost, način gradnje in rabe ter druge pogoje, ki so morali biti izpolnjeni, da se je objekt lahko štel za enostavni objekt. Navedeno pomeni, da tudi če sporni objekt oblikovno ustreza definiciji za kozolec, tega za njegovo rabo v reklamne namene ni mogoče trditi.
sodniško napredovanje - hitrejše napredovanje sodnika - vezanost Sodnega sveta na oceno Personalnega sveta - obrazložitev odločbe
Nevezanost Sodnega sveta na oceno sodniške službe sicer res pomeni, da Sodni svet v postopku odločanja ni vezan na oceno Personalnega sveta in da je v skladu z 28. členom ZSS dolžan tudi sam preveriti izpolnjevanje zakonsko določenih pogojev po kriterijih, ki so določeni v 29. členu ZSS. Vendar pa tako iz zakonske ureditve kot iz upravnosodne prakse izhaja, da mora pri tem upoštevati tudi oceno Personalnega sveta, ki ima naravo strokovnega mnenja o sodnikovem delu.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - kriteriji za odmero nadomestila - nezakonitost občinskega odloka - exceptio illegalis - namembnost stavbnega zemljišča - počitniška stanovanja pravnih oseb
Če občina določi merila za odmero NUSZ, ki se ne tičejo stavbnega zemljišča in njegove rabe, so z zakonom predpisani pogoji s tem prekoračeni, takšni kriteriji pa nezakoniti.
uporabno dovoljenje - prepoved uporabe objekta - sprememba namembnosti - večstanovanjska stavba - načelo zakonitosti
Trenutek izdaje odločbe pomeni zaključek odločanja v upravnem (oziroma inšpekcijskem) postopku. Vse naknadne možnosti uporabe rednih in izrednih pravnih sredstev so namenjene zgolj ugotavljanju zakonitosti in pravilnosti te odločbe glede na dejansko in pravno stanje, ki je veljalo v trenutku njene izdaje.
Spremembe namembnosti enostanovanjske stavbe v večstanovanjsko ni mogoče obravnavati v okviru tretjega odstavka 4. člena ZGO-1, saj je njeno bistvo, da stavba po njeni izvedbi ni več enostanovanjska, zato v tekem primeru ni mogoče govoriti o tem, da je bila sprememba namembnosti izvedena v enostanovanjski stavbi.