ZDavP člen 47, 95. ZDavP-1 člen 32. ZDavP-2 člen 97, 155, 155/1, 155/1-5.
davek - vračilo davka - davčne obveznosti izbrisane družbe
Med strankama ostaja sporno, ali je tožnica upravičena do vrnitve plačanih davčnih obveznosti izbrisane družbe A. d.o.o. Tožnica je namreč v aprilu 2003 sama poplačala celotni znesek obveznosti družbe. Vračilo davka je urejal ZDavP v 95. členu oziroma ZDavP-1 v 32. členu, sedaj veljavni ZDavP-2 pa ga ureja v 97. členu. Pri tem je bistveno, da po podatkih spisa tožnica ne razpolaga z veljavnim pravnim naslovom, ki bi ji omogočal vrnitev plačanega davka, in kaj takega niti ne trdi. Razlogi za vrnitev davka, ki jih uveljavlja in ki se nanašajo na odpravo sklepov o izvršbi, za odločitev niso relevantni.
davčni register - podatki o številkah transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa v tujini - osebni podatki - davčna tajnost
Podatki, ki se zberejo v davčnem postopku od zavezancev za davek, in drugi podatki, ki se zberejo v zvezi z davčno obveznostjo zavezanca za davek, se varujejo kot zaupni, s tem da je posebej določeno, komu je mogoče te podatke razkriti, pod katerimi pogoji in tudi v katerem obsegu. Takšni so tudi podatki o številkah transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa, odprtih pri bankah in hranilnicah izven Slovenije, ki jih vsebuje davčni register in ki se pridobivajo v zvezi z davčno obveznostjo oziroma za namene pobiranja davkov od fizičnih oseb in iz centralnega registra prebivalstva. Gre torej za podatke, ki se varujejo kot osebni podatki in obenem kot davčna tajnost. Zato je določbe ZDavP-2, ki posebej določajo, kdo in v kakšen obsegu je upravičen pridobivati te podatke, z ozirom na določbe 4. člena ZIZ šteti za specialne in s tem za določbe, ki prevladajo nad ureditvijo, ki velja za izvršilni postopek pred sodišči.
Pogojni odpust prestajanja kazni zapora ni pravica obsojenca. To je privilegij, ki ga je lahko udeležen tisti obsojenec, ki s svojem vedenjem med prestajanjem kazni v zavodu pokaže, da je pripravljen spremeniti in urediti svoje življenje tako, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 člen 13. Javni razpis za ukrep 112: Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2011 točka IV.
program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - neposredna plačila v kmetijstvu - nepovratna sredstva - pogoji za pridobitev sredstev - datum prevzema kmetije - prvi prevzem kmetije
Če je prijavitelj že lastnik kmetije, se kot prvi prevzem upošteva le prevzem kmetije, ki je po obsegu kmetijskih zemljišč v uporabi večja od kmetije, ki jo je imel prijavitelj v lasti od sedaj. Pri tem pa mora tudi ta nova kmetija izpolnjevati pogoje glede tega, kaj šteje kot kmetija, to je kmetija z vsemi pripadajočimi zemljišči, vključno z gospodarskimi poslopji in stroji, ki so namenjeni opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti.
ZUS-1 člen 2, 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6. ZDSS-1 člen 44.
visoko šolstvo - volitve dekana fakultete - sklep o začetku postopka volitev - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - kolektivni delovni spor - učinkovito sodno varstvo
Iz ZDSS-1 sicer ne izhaja, da sodno varstvo pravice do soodločanja iz 75. člena Ustave zaposleni v javnih zavodih lahko uveljavljajo le kolektivno in da jim ne pripada ta pravica kot posameznikom, saj se po določbi 44. člena ZDSS-1 postopek tudi v kolektivnih delovnih sporih začne s predlogom udeleženca, ki je lahko „oseba“, organ ali združenje, in v enakem smislu udeležbo posameznika kot „osebe“ predvideva 45. člen in 51. člen ZDSS-1; specialni predpis ZSDU, ki bi ga bilo treba v konkretnem primeru uporabiti skupaj z določbami ZVis o volitvah dekana, pa izrecno določa, da pravico do sodelovanja pri upravljanju v zavodih uresničujejo delavci kot posamezniki po določbah tega zakona, kolektivno pa v skladu s posebnim zakonom.
Sodišče nima podlage, da bi zadevo odstopilo v reševanje delovnemu sodišču in tudi nima podlage za to, da bi drugače, kot je to presodilo Vrhovno sodišče, ugotovilo, da je treba zaradi zagotavljanja učinkovitosti sodnega varstva izpodbijani akt interpretirati kot drug posamični akt iz 2. odstavka 2. člena ZUS-1 oziroma da gre za akt po 1. odstavku 4. člena ZUS-1, ker sodno varstvo zoper dokončno odločitev o imenovanju dekanje ne bo učinkovito. Vprašanje (ne)učinkovitosti sodnega varstva zoper dokončni akt o imenovanju dekanje je namreč v veliki meri dejansko vprašanje, ki ima sicer bistvene pravne posledice, vendar pa je dokazno breme na tožnikih, da bi prepričljivo izkazali, da sodno varstvo zoper dokončni akt o imenovanju nove dekanje ne bo učinkovito.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Iz podatkov spisa ne izhaja, tožnica pa tega tudi ne zatrjuje, da bi svojo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči dopolnila s podatki, ki jih je zahtevala tožena stranka v pozivu z dne 12. 3. 2013. Tožena stranka je v svojem pozivu jasno, določno in natančno navedla, katere podatke potrebuje za meritorno odločanje o tožničini prošnji, slednja pa v upravnem postopku ni kakorkoli uveljavljala, da zahtevanih podatkov zaradi določenih objektivnih razlogov ne bi mogla predložiti.
Uredba Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 28. 2. 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države, člen 3, 3/1, 16, 16/1, 16/1 e.
mednarodna zaščita - dublinski postopek - predhodna prošnja za azil v drugi državi - pristojna država za obravnavo prošnje za priznanje mednarodne zaščite
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da so podane okoliščine, zaradi katerih je za obravnavanje tožnikove prošnje odgovorna Kraljevina Nizozemska. Tožnik v tožbi niti ne ugovarja temu, da ne bi bila podana pravna podlaga po e) točki prvega odstavka 16. člena Dublinske uredbe.
Drugi odstavek 3. člen Dublinske uredbe res omogoča vsaki državi članici, da obravnava prošnjo za azil tudi če to obravnavanje ni njena odgovornost, vendar pa hkrati meni, da razlogi, zaradi katerih naj bi tožena stranka v konkretnem primeru uporabila to določilo, niso utemeljeni.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - plačilo izvršilnih stroškov - seznam premoženja
Organ za brezplačno pravno pomoč je pravilno ocenil, da vložitev pritožbe v izvršilni zadevi ne bi bila razumna in ne bi imela verjetnega izgleda za uspeh, saj je sodišče s sklepom le odmerilo višino nadaljnjih izvršilnih stroškov upnika, tožnik pa v prošnji ni navajal, da bi bili le-ti nepravilno odmerjeni, zoper odredbo, na podlagi katere je moral predložiti seznam o stanju svojega premoženja, pa ni pritožbe ali drugega pravnega sredstva. Torej je bila tedaj utemeljeno zavrnjena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep.
dohodnina - odmera obveznosti iz kmetijstva - davčna osnova - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gospodarske dejavnosti - plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in drugih državnih pomoči - subvencije - kmečko gospodinjstvo
Za upoštevanje oziroma pripis dohodkov iz 70. člena ZDoh-2 pri ugotavljanju dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti je odločilno, ali fizična oseba spada v kmečko gospodinjstvo po določbah tega zakona. Po določbi drugega odstavka 69. člena ZDoh-2 je za to presojo bistveno, ali je fizična oseba na dan 30. junija v davčnem letu v evidentiranem kmečkem gospodinjstvu na istem naslovu stalno ali začasno prijavljena po predpisih o prijavi prebivališča.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek - prevzem dolga
V zadevi je sporno, ali znesek 44.500,00 EUR, ki ga je namesto pri njej zaposlenega delavca tožeča stranka povrnila njegovemu bivšemu delodajalcu, pomeni izplačilo dohodka oziroma prejemka fizični osebi, od katerega je izplačevalec dolžan plačati davek po odbitku. Za dohodek po ZDoh-2 se šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali ji je kako drugače dan na razpolago. S tem, ko je tožeča stranka plačala dolg pri njej zaposlenega delavca, je prevzela njegov dolg do bivšega delodajalca in izplačilo opravila namesto njega oziroma v njegovo korist. To pomeni, da gre za izplačilo dohodka fizični osebi, od katerega je izplačevalec dolžan plačati davek po odbitku, in ne za morebitno boniteto, ki je izvzeta iz obdavčitve.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite
Po oceni sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje nobenega od dveh statusov (statusa begunca in statusa subsidiarne oblike zaščite). Tožena stranka je pravilno sklepala, da se od osebe, ki je preganjana do te mere, da je zaradi tega morala zapustiti izvorno državo in iskati varnost drugje, upravičeno in utemeljeno pričakuje, da bodo vsa njena dejanja usmerjena izključno v iskanje zaščite in bo za pomoč zaprosila takoj, ko se ji bo za to ponudila možnost
kmetijsko zemljišče - odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča - evidenca dejanske rabe kmetijskih zemljišč - namen evidence
Pri odločanju o obveznosti plačila odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča je uporaba podatkov iz evidence dejanske rabe zemljišč pravilna.
ZDDDČPNO člen 5, 6, 12, 13. URS člen 2, 33. ZDavP-2 člen 81.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne krize - povratna veljava zakona - retroaktivnost - neprava retroaktivnost - načelo zaupanja v pravo - pravica do zasebne lastnine - stopnja obdavčitve - obrazložitev odločbe
Kolikor gre za dohodke, prejete po uveljavitvi ZDDDČPNO, kot je to v obravnavani zadevi, zakon ni retroaktiven in zato po presoji sodišča tudi ni v nasprotju z Ustavo. Posega zgolj v višino pričakovanega (neto) dohodka davčnih zavezancev, prejetega na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo zakona. Zato gre lahko le za t.i. nepravo retroaktivnost, ki se presoja po načelu zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Uvedba dodatnega obdavčenja temu ustavnemu načelu sama po sebi ne nasprotuje. S predpisano davčno stopnjo pa zakon po mnenju sodišča tudi ne posega prekomerno v pravico do zasebne lastnine, čeprav lahko stopnja obdavčitve doseže 90%. Navedeno velja namreč le za dohodke, ki po višini presegajo predpisano zgornjo mejo, dohodki do predpisanega limita pa niso predmet dodatnega obdavčenja. Le z visoko stopnjo obdavčitve je mogoče doseči (stvarno upravičen) cilj zakonodajalca, da se višina plač poslovodij in nadzornikov prilagodi gospodarskemu stanju družb, ki jih vodijo oziroma nadzorujejo.
Odprave izpodbijane odločbe tudi ne narekuje vsebina njene obrazložitve. Ta je namreč skladna z (v razmerju do 214. člena ZUP specialno) določbo 81. člena ZDavP-2.
Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila člen 5, 5/2.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - odmera nadomestila - kriteriji za odmero nadomestila - namenska raba zemljišča
V upravnem postopku ni bilo ugotovljeno, kakšna je namenska raba zemljišča, na katerem se nahaja objekt, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja. Opredelitev namenske rabe zemljišča pa je bistvena za odmero nadomestila.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 (PRP 2007 do 2013) v letih 2010 do 2013 člen 24.
program razvoja podeželja - kmetijski ukrepi - plačila za ukrepe KOP - obtežba z živino - prijavljene površine - ugotovljene površine - kontrolni pregled
Ugotovljena obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu je večja od 1,9 GVŽ/ha, zato se vsi zahtevki KOP zavrnejo.
Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode člen 5, 5/2.
inšpekcijski ukrep - čiščenje komunalnih odpadnih voda - priključitev na javno kanalizacijsko omrežje - inšpekcijski zavezanec
Zavezanec za priključitev stavbe na javno kanalizacijsko omrežje je lastnik stavbe, ki je vpisan v zemljiški knjigi. Dejstvo, da je v teku postopek za vzpostavitev etažne lastnine, na izrek inšpekcijskega ukrepa ne more vplivati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nezaključen upravni postopek v isti zadevi
Ker postopek na prvi stopnji v času, v katerem je bila tožniku že odobrena brezplačna pravna pomoč, še ni bil končan z izdajo odločbe, je organ za brezplačno pravno pomoč kasneje vloženo tožnikovo vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrgel.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - ureditev kmetijskih zemljišč
Ker je bil travnik po celotni širini in dolžini poraščen z gozdnimi drevesi različnih vrst in velikosti, ki niso bila izsekana in odstranjena, je inšpektor pravilno ugotovil, da že dovoljena izvršba s prisilitvijo ni bila uspešna.
priznanje statusa kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - kmetijska dejavnost - pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti
Ker je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da tožnik ni izpolnjeval pogojev za priznanje statusa kmeta po prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ, je v nadaljevanju pravilno presojal tudi, ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje statusa kmeta po četrti alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ.
denacionalizacija - zavezanec za vrnitev premoženja - dejanski lastnik - zemljiškoknjižni lastnik
Zavezanec za vrnitev stvari je pravna oseba, v katere premoženju so stvari, ki se po ZDen vrnejo upravičencem. Drugotožnica utemeljeno ugovarja, da ni lastnica predmetnih nepremičnin in je zato upravni organ ni mogel določiti kot zavezanko za njihovo vrnitev v last, oziroma, da se ni pravilno opredelil do položaja prvotožnice in posledično njene obveznosti v denacionalizacijskem postopku. Glede njenega položaja ni mogel odločati upoštevajoč le zemljiškoknjižno stanje, temveč bi moral upoštevati tudi vsa druga relevantna dejstva. Ker je vzpostavitev lastninske pravice v denacionalizacijskem postopku z odločbo državnega organa originaren način pridobitve lastninske pravice, tudi za samo izvršitev te odločbe v zemljiški knjigi ne more biti odločujoče neusklajeno stanje v zemljiški knjigi.