upravni postopek - pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Pritožba je bila vložena prepozno. Ker gre za kogentno zakonsko določbo, katere zakonski rok se ne more podaljšati, je bila odločitev tožene stranke, da pritožbo zavrže, pravilna in na zakonu utemeljena. Tožnik sicer v tožbi ne prereka pravočasne vložitve pritožbe, temveč navaja vsebinske razloge za odločitev prvostopenjskega organa, ki pa jih sodišče v tem postopku procesne presoje ne more upoštevati.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa
Tožnica je v relevantnem času za priznanje statusa vojnega veterana opravljala delo administrativnega referenta s povečanim obsegom nalog, vendar z njihovim opravljanjem ni bila dejansko vključena v opravljanje nalog in dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije.
Opravljanja dolžnosti v svojstvu organizatorja maneverske strukture narodne zaščite tožnica v postopku ni izkazala, niti ni izkazala, da je naloge opravljala na podlagi odločitve organizatorja manevrske strukture. Pomoč možu, organizatorju manevrske strukture, pa po presoji sodišča ne zadošča za priznanje statusa na podlagi 2. oz. 5. odstavka 2.a člena ZVV.
Skladno z določbo 14. člena ZBPP v zvezi s prvim odstavkom 20. člena ZSVarPre se pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca in njegove družine kot podlage za odobritev BPP upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki ugotovljeni za prosilca in njegovo družino v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - pred vložitvijo prošnje nastali stroški - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Za brezplačno pravno pomoč ni mogoče zaprositi za nazaj, za dejanja in storitve, ki so bile že opravljene.
Da bi organ za BPP tožnikovo prošnjo lahko obravnaval razumno in v skladu s določili ZBPP, bi jo tožnik moral vložiti tako, da bi jo organ za BPP prejel in o njej odločil pred dejanjem, za katerega je bila brezplačna pravna pomoč zaprošena.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Glede na dejstvo, da je prvostopenjska odločba v celoti odpravljena, 1. točke izreka drugostopenjske odločbe ni mogoče šteti kot dokončno odločitev o zavezancu niti kot materialnopravno odločitev. Po vsebini gre za stališče drugostopenjskega organa, kdo je v obravnavani zadevi zavezanec za vrnitev, zato je treba tožbo zavreči. Drugostopenjska odločitev v 1. točki izreka (kakšen je tožbeni predlog) ne more biti predmet presoje v upravnem sporu glede na prvi odstavek 5. člena ZUS-1.
ZBPP člen 13, 23, 23/1, 23/1-3. ZSVarPre člen 27, 27/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član
Tožničina mati, ki je lastnica nepremičnega premoženja, katerega vrednost presega z zakonom določen cenzus, je še vedno starš, ki je dolžan tožnico preživljati, glede na spisovno izkazani tožničin status dijakinje.
ZGO-1 člen 66. ZUP člen 6, 7, 8. ZUS-1 člen 20, 20/3.
gradbeno dovoljenje - stranka v postopku - varstvo pravic strank - tožbena novota
Tožnik je preko svoje pooblaščenke sodeloval v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, preko nje je tudi podal pripombe, ki jih je upravni organ preučil in investitorka tudi upoštevala. Po preklicu pooblastila in danem pooblastilu (drugemu) odvetniku pa iz listin upravnega spisa izhaja, da je v postopku sodeloval njegov odvetnik, tako da je bilo s procesnim postopanjem upravnega organa zadoščeno pogoju udeležbe stranskega udeleženca (tožnika) v tem postopku, četudi že po izdaji gradbenega dovoljenja.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - odškodnina
Tisti, ki so pridobili lastninsko pravico po SZ na podlagi 116. člena SZ, so pridobili lastninsko pravico ex lege, ker je tako določil SZ. Denacionalizacijskim upravičencem v teh primerih gre odškodnina namesto vračila v naravi, ker so lastninsko pravico na podlagi 116. člena SZ pridobili pred uveljavitvijo ZDen. Tako lastninsko stanje glede podstrešnih prostorov, ki so predmet zahteve za denacionalizacijo z zahtevkom za vračilo v naravi, pa narekuje uporabo tretjega odstavka 16. člena ZDen in priznanje druge oblike denacionalizacije ter ne dopušča pravnega zaključka, da v smislu določb ZDen ovir za vračilo v naravi ni.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - aktivna legitimacija za vložitev zahteve - pravni naslednik stranke v postopku
Z zahtevkom razpolaga stranka in od nje je odvisno, ali bo materialno pravico, ki ji jo daje zakon, tudi uveljavljala. Le kolikor je zahtevek postavljen, lahko organ, glede na določbo 62. člena ZDen, ki določa dokazila in podatke, ki jih mora vsebovati zahteva za denacionalizacijo, tak zahtevek obravnava in zahteva od strank v tem času navedena dokazila.
Prekluziven, materialen rok po prvem odstavku 64. člena ZDen za katerega velja, da stranka po izteku tega roka izgubi pravico, če jo ni v tem roku zahtevala, je 17. 12. 1993.
Aktivno legitimiran za vložitev zahteve za denacionalizacijo je tako denacionalizacijski upravičenec, kot prejšnji lastnik podržavljenega premoženja, kot njegov pravni naslednik. Uveljavljanje pravic je vezano na zahtevo stranke. Organ lahko ugodi denacionalizacijskemu zahtevku le, če pravica stranke izhaja iz zakona.
ZBPP člen 12, 14. ZSVarPre člen 24. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - nepremičnina - vrednost nepremičnine - lastništvo nepremičnine - napačno ugotovljeno dejansko stanje
Določbo prvega odstavka 24. člena ZSVarPre je treba razlagati tako, da se kot premoženje upošteva površina stanovanja, v katerem prosilec oziroma družina živi, ki je v lasti prosilca oziroma družine, saj solastniški deleži, ki niso v lasti prosilca oz. družine, niso njihovo premoženje.
V obravnavanem primeru je sporno, ali je tožeča stranka pravilno določena kot zavezanka za plačilo trošarine. Glede sporne pošiljke je bilo v postopku ugotovljeno, da ga je v Slovenijo nezakonito vnesla družba B. d.o.o., ki ni imela pravice prejemati trošarinskega blaga v režimu odloga plačila trošarine in tudi ni predložila dokazila, da je bila obravnavana pošiljka kupljena v RS s plačano trošarino. Ker zanjo ni plačala trošarine v skladu z 34. členom ZTro, jo je pridobila nezakonito. Kupec in dejanski prevzemnik blaga pa je bila tožeča stranka. Tožeča stranka je kupila in fizično prevzela nezakonito vneseno blago, zato je glede na določbe ZTro pravilno določena kot zavezanka za plačilo trošarine.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pridobitev premoženja
Tožena stranka je izpodbijano odločbo izdala preuranjeno, glede na to, da je po ustaljeni sodni praksi in tudi po sami logiki stvari mogoče terjati vrnitev prejete pomoči šele takrat, ko bo dosojeno premoženje tudi dejansko izterjano, saj bodo šele takrat odpravljene okoliščine, zaradi katerih je bila BPP tožnici dodeljena. Tako je treba tudi razlagati 48. člen ZBPP, ki določa dva kumulativna pogoja, in sicer, da je upravičenec do BPP delno ali v celoti uspel in da je na podlagi odločbe sodišča pridobil premoženje oz. dohodek. Šele, ko sta oba kumulativna pogoja izpolnjena, nastopi upravičenčeva obveznost do povrnitve stroškov prejete BPP. Slednje pomeni, da mora biti v postopku izkazan dejanski prejem dohodkov oz. premoženja in ne zadošča zgolj dejstvo, da so bili upravičencu dohodki oz. premoženje prisojeni.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - stanovanjska površina
Upravni organ pravne podlage za odmero nadomestila ni upošteval pravilno. Določba tretjega odstavka 60. člena ZSZ/84 je namreč stanovanjsko površino določila zelo natančno, z opisom vseh prostorov, ki sodijo pod stanovanjsko površino. Navedena določba sicer omogoča, da se v stanovanjsko površino štejejo tudi drugi zaprti prostori stanovanja, kamor pa po presoji sodišča ni mogoče uvrstiti spornih 8,93 m² površine, kot sorazmernega deleža skupnih prostorov, ki pripadajo stanovanju. Za takšno vštevanje sporne kvadrature ni najti podlage niti v Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Koper, zato je po presoji sodišča tožena stranka izračun NUSZ oprla na nepravilen podatek o površini stanovanjskih prostorov.
ZBPP člen 13, 13/2, 22, 22/3, 22/4, 22/5, 36. ZUJF člen 152.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj
Prošnjo za nujno BPP je glede na vsebino zakonskih določb mogoče obravnavati kot prošnjo po določbah ZBPP, ki urejajo redno (oziroma izjemno) BPP, če organ z relevantnimi podatki razpolaga in če zaradi časa reševanja prošnje ne grozi prosilcu izguba pravice opraviti kakšno dejanje v postopku, v zvezi s katerim je zaprosil za BPP.
Organ za BPP je pravilno odločil, da tožnik finančnega pogoja iz drugega odstavka 13. člena ZBPP za dodelitev BPP ne izpolnjuje. Z mesečnim zneskom pokojnine v višini 823,83 EUR namreč presega v navedeni zakonski določbi določeni dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, to je 520,00 EUR. Tožnik je sicer prošnji priložil obvestilo o pokojnini, ki izkazuje izplačani znesek 565,53 EUR, zaradi sodnih prepovedi; vendar pa v določbah ZSVarPre (12., 14. člen) v povezavi z določbami ZBPP (14. člen) ni podlage za upoštevanje pri ugotavljanju lastnih dohodkov prosilca zmanjšanih izplačil teh zaradi izvršilnih postopkov, odplačila posojil ipd.
Tožnik bi moral konkretno navesti izjemne okoliščine, na katere ni mogel vplivati in zaradi katerih se je znašel v položaju materialne ogroženosti; pa tudi breme izkazovanja teh okoliščin je nedvomno na tožniku. Ta tako ni mogel biti uspešen zgolj s splošnim zatrjevanjem nevzdržnih gmotnih in zdravstvenih razmer, pa tudi ne z napotilom organu, naj strokovno mnenje o tem pridobi pri centru za socialno delo.
ZUP člen 210, 210/3, 213, 213/1, 213/2. ZBPP člen 34.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - izrek odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Izrek je najpomembnejši sestavni del odločbe, ker ta postane izvršljiv, dokončen in pravnomočen. Sestavni del izreka v izpodbijani odločbi je tudi ime odvetnika A.A. (drugotožnika), ki pa ni ista oseba, ki je navedena v nadaljnji obrazložitvi, v kateri se navaja odvetnica C.C. (prvotožnica v tem sporu), ki je dejansko toženi stranki, kot to izhaja iz listin v spisu, predložila napotnico in je na podlagi le-te tudi opravila zastopanje dodeljene brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastništvo nepremičnine
Glede na to, da vrednost premoženja družinskega člana tožeče stranke presega kriterij, določen v ZUJF, je odločitev tožene stranke pravilna, saj tožeča stranka ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - vabilo na mejno obravnavo - ureditev meje v primeru spora - napotitev na sodni postopek - nesprožitev sodnega postopka - domneva o strinjanju s predlagano mejo
Tožnik bi imel v sodnem postopku možnost, da izkaže, da je predlagana meja napačno ugotovljena (morebiti tudi zaradi geodetove pristranskosti, ki jo neizkazano zatrjuje v tožbi), vendar sodnega postopka ni sprožil, kljub temu, da je bil v pozivu izrecno opozorjen na pravne posledice, to je, da se bo v primeru, ko sodnega postopka ne bo sprožil, štelo, da se strinja s predlagano mejo, ki izhaja iz zapisnika mejne obravnave.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - rok za vložitev zahteve
Za pravilno uporabo prvega odstavka 38. člena ZOdvT je treba poleg samega datuma pravnomočnosti upoštevati tudi okoliščine in dejstva o dnevu, ko je bil odvetnik o pravnomočnosti seznanjen.
status žrtve vojnega nasilja - priznanje statusa - pogoji za priznanje statusa - stalno prebivališče v RS pred 13. decembra 1945
Tožnik se je iz madžarskega taborišča Šavor vrnil v domači kraj v Srbiji, kjer je živel vse do leta 1966, ko se je preselil v Slovenijo. Ker se v RS ni naselil do 31. decembra 1945, kot je to določeno v sedmem odstavku 2. člena ZZVN, ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
davčni dolg - davek od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine - obročno plačilo davčnega dolga - dohodkovni kriterij
V obravnavani zadevi za tožnico ni sporno, da je iz naslova kupnine za prodano nepremičnino presegla mesečni kriterij (461,22 EUR), ki je po ZDavP-2 in Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku predpisan za odobritev obročnega plačila obveznosti, zato je davčni organ njeno vlogo utemeljeno zavrnil.