ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7, 274, 274/1, 274/1-2.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - odločanje o isti stvari - bistvena kršitev pravil postopka
Ker toženka v izpodbijani odločbi na navedbe tožnice v zahtevi ni odgovorila, je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti.
Upravni organ mora v okviru preizkusa utemeljenosti zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici po 2. točki prvega odstavka 274. člena ZUP ugotavljati le, če je bila v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju drugače rešena, ne pa tudi morebitne nepravilne uporabe materialnega prava oziroma drugih kršitev, za katere tožnica zatrjuje, da so bile storjene v postopku izdaje sporne odločbe z dne 17. 7. 2007.
letna dajatev za vozila - odmera dajatve - zavezanec za plačilo dajatve - samostojni podjetnik posameznik
Povezavo med s.p. in fizično osebo določa 7. člen ZGD, na katerega se tudi sklicuje tožena stranka, ki kot zakonski dejanski stan določa odgovornost fizične osebe za obveznosti z vsem njenim premoženjem. Iz tega izhaja, da je za obveznosti poslovanja odgovorna fizična oseba kot s.p. šele takrat, ko so te ugotovljene z izvršljivimi sodnimi ali upravnimi akti. Glede na izkazano dejansko stanje upravni organ ni pravilno navedel zavezanca za plačilo letne dajatve, zato je sodišče tožbo odpravilo in vrnilo organu prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovnem postopku bo moral organ najprej odločiti, na podlagi vseh spisovnih listinskih dokazil in še morebiti pridobljenih listin v zvezi z opravljanjem tožnikove dejavnosti, ali je tožnik zavezan k plačilu teh dajatev kot fizična ali pravna oseba, to je kot samostojni podjetnik (s.p.).
SPZ člen 227. OZ člen 587. ZUP člen 230, 230/2. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 231.
subvencionirana študentska prehrana - izbor ponudnikov - javni razpis - jedilnica v lasti ali najemu ponudnika - souporaba jedilnice - pritožba zoper odločbo ministrstva - enostopenjski upravni postopek
Stališče tožeče stranke, da pomeni souporaba jedilnice dejanski najem in da zato izpolnjuje z javnim razpisom določeni pogoj, ni utemeljeno.
Zoper odločbo, ki jo na prvi stopnji izda ministrstvo, je po drugem odstavku 230. člena ZUP pritožba dovoljena samo takrat, kadar je to določeno z zakonom. Določitev pravnega sredstva zoper odločitev ministrstva s podzakonskim predpisom ni mogoča. Določbo 231. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna je zato mogoče uporabljati le v smislu, da stranki zagotavlja pravico izjasnitve o odločilnih dejstvih in okoliščinah. Z vidika povedanega torej oba sklepa skupaj pomenita odločitev, sprejeto v enostopenjskem postopku.
tožba zaradi molka organa - molk organa prve stopnje - spor polne jurisdikcije
Tožena stranka upravičenega razloga, zakaj o zadevi še ni odločila, ni navedla. Sodišče zato ugotavlja, da je tožba zaradi molka organa, ki je bila vložena 22. 10. 2009, utemeljena.
Upravni spor pomeni sodni nadzor nad akti navedenih organov, ne pa prevzemanja njihovih funkcij. Sodno odločanje o pravici lahko nadomesti upravno odločanje le v primerih, ko bi drugačen način odločanja pomenil nedopusten poseg v pravico do sodnega varstva. Tako sodišče predlogu tožnika ni sledilo že iz tega razloga, kot tudi zato, ker podatki tega postopka za tako odločitev ne dajejo zadostne podlage.
ZDoh-2 člen 46, 54. ZDoh-1 člen 33, 41. ZDavP-2 člen 74, 132.
davek od dohodkov iz dejavnosti - dohodnina - akontacija dohodnine - opravljanje dejavnosti - nakup in prodaja nepremičnin - davek od dobička iz kapitala
Za dohodek iz dejavnosti se šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške, kmetijske in gozdarske dejavnosti, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, vključno z izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe na podlagi dejanskih ugotovitev postopka prepričljivo obrazložil, zakaj šteje, da je tožnik posamezne nepremičnine kupil z namenom nadaljnje prodaje, in nato delovanje tožnika opredeli kot kontinuirano opravljanje dejavnosti z namenom doseganja dobička na trgu. Za presojo pomembne okoliščine so v obrazložitvi odločbe jasno in podrobno navedene (nakup sedmih ter po predelavi in obnovi prodaja trinajst stanovanjskih enot, čas med nakupom in prodajo, redno kupovanje starih nepremičnin ter vlaganje sredstev vanje) ter ne potrjujejo tožnikovih navedb, da je nepremičnine kupoval zase in za svojo osebno rabo in da je šlo le za občasen promet z nepremičninami.
denacionalizacija - odškodnina - višina odškodnine - površina podržavljenih zemljišč
Ni mogoče zaključiti, kot je napravil drugostopni organ, da je bila odškodnina določena zgolj za obseg zemljišča, ki je namenjeno za gradnjo štirih devetorčkov, saj se nanaša na potrebe komunalnega opremljanja zemljišča, potrebnega za gradnjo štirih devetorčkov – družbenih stanovanj, kar ne more že po besedni razlagi vključevati zgolj objektov, pač pa je treba razlagati predvideno gradnjo kot kompleks, kot se je tudi izvršil (gradnjo objektov s komunalnim opremljanjem zemljišča, kamor šteje tudi cesta).
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 člen 21.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - program razvoja podeželja - razpisni pogoji - izobrazba vlagatelja
Objava in uporaba razpisnih pogojev je vsem prijavljenim na razpis omogočila, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev, zato tožnik ne more biti uspešen s tožbenimi ugovorom, da bi morali enake skupine obravnavati enako.
ZUJIK člen 100, 120. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 11 – 15. ZUP člen 4, 214, 237, 237/2, 237/2-7.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - izbor kulturnih projektov na področju manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev - neenakopravno obravnavanje - diskriminacija - točkovanje - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Tožbeni očitek neenakopravnega obravnavanja prijavljenega projekta tožeče stranke oziroma očitek diskriminacije ni z ničemer utemeljen. Tožeča stranka v tožbi ne navaja nobenih dejstev, ki bi opravičevala takšno domnevo. Iz tožbe in pripravljalne vloge ter iz predloženih upravnih spisov je glede projekta tožeče stranke v razmerju do drugih prijavljenih projektov in njihovega (ne)enakega obravnavanja razvidno le, da je bil projekt ocenjen z zadostnim številom točk, sredstva pa so bila dodeljena glede na njihovo skupno višino. Pri tem iz nobene konkretne okoliščine ne sledi, da bi strokovna komisija (pri ocenjevanju projekta) ali pristojni organ (pri odločanju) ravnala pristransko, oziroma da bi tožečo stranko obravnavala drugače kot druge prijavitelje. Zgolj okoliščina, da so drugi prijavitelji bili bolje ocenjeni in da so zato v večji meri uspeli na razpisu, za dvom v enako obravnavanje ne zadošča.
Vendar pa sodišče po pregledu izpodbijane odločbe ugotavlja, da se skupni seštevek doseženih točk, ki je naveden kot podlaga za sprejeto odločitev, ne ujema s številom točk, doseženih po posameznih kriterijih, kot se navaja v nadaljevanju obrazložitve. Obenem iz spisov sledi, da se število doseženih točk po posameznih kriterijih, ki je navedeno v obrazložitvi odločbe, tudi ne ujema s številom točk, ki je bilo posredovano tožeči stranki v obvestilu o odločitvi strokovno programske komisije in o katerem je imela možnost, da se izjavi. Razlogi za neujemanje iz izpodbijane odločbe in iz upravnih spisov niso razvidni. Tega nasprotja oziroma nepravilnosti tudi pritožbeni organ ne popravi. To pa pomeni, da je izpodbijana odločba pomanjkljiva do te mere, da je ni mogoče preizkusiti in da je zato podana bistvena kršitev pravil postopka.
ZDavP-2 člen 97. ZPP člen 1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
vračilo davka - vračilo zamudnih obresti - upravna stvar - pogoji za vračilo - ponovno odločanje o isti upravni stvari
Vračilo preveč ali neupravičeno odmerjenega in plačanega davka je kot upravna stvar (v izključni pristojnosti davčnih organov) urejeno v določbah ZDavP-2, ki so lex specialis v razmerju do določb OZ. Specialna ureditev vračila preveč ali neupravičeno odmerjenega davka (kot ene od pojavnih oblik neupravičene obogatitve) v določbah ZDavP-2 izključuje uporabo OZ in s tem možnost opredelitve zahtevka kot civilnopravnega v smislu 1. člena ZPP.
Po 97. členu ZDavP-2 se davek vrne, če je preplačilo ugotovljeno z odločbo. Če je bil davek plačan na podlagi odmerne odločbe, se po navedeni določbi davek vrne, če je bila odmerna odločba odpravljena in v ponovnem postopku izdana odločba, s katero je ugotovljena drugačna (nižja) davčna obveznost.
O vračilu zamudnih obresti ter o vračilu prometnega davka je bilo v davčnem postopku že pravnomočno odločeno. Zato ni podlage za ponovno odločanje o isti upravni stvari.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisna merila - državna pomoč - pravilo "de minimis" - pravni interes za tožbo - načelo enakosti - bistvena kršitev pravil postopka
Na kakšen način in s kakšnimi argumenti je na 6. dopisni seji strokovna komisija po ponovni preveritvi pogoja de minimis na podlagi poziva kabineta ministra sprejela skupno odločitev, da se vloga št. 55, ki jo je posredoval prijavitelj A., uvrsti na seznam prejemnikov sredstev, iz dosedanjega postopka ni razvidno. Na podlagi česa so člani strokovne komisije soglasno ugotovili, da projekta stranskega udeleženca ni mogoče zavrniti iz razloga neizpolnjevanja pogojev javnega razpisa, v postopku ni možno preveriti. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja ugotovitev strokovne komisije, ali vloga stranskega udeleženca izpolnjuje pogoje za kandidiranje na javni razpis ali ne.