upravni spor - začasna odredba - odložitev izvršitve izpodbijanega akta - težko popravljiva škoda
Izvršitev izpodbijanega akta je mogoče odložiti le, če je (do stopnje verjetnosti) izpolnjen pogoj težko popravljive škode, s tem da mora tožnik navesti konkretne okoliščine in razloge, zaradi katerih bi mu takšna škoda nastala, in jih z ustreznimi dokazili tudi utemeljiti.
ZPNačrt člen 79, 79/1, 79/8, 80. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 242, 242/1, 243, 243/1, 243/3.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - nadomestna odločba - rok za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka - priključitev na komunalno opremo - pravni interese za tožbo v upravnem sporu
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe kot iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da je bil tožniku z odločbo z dne 29. 9. 2008 odmerjen komunalni prispevek za stanovanjski objekt na naslovu A., da se je zoper to odločbo pritožil in da je tožnikova pripomba glede števila zavezancev upravičena in zato upoštevana v novi odločbi. V zvezi s tem prvostopenjski organ v obrazložitvi navaja, da je v ZK navedenih več lastnikov, zato se vsakemu lastniku izda odločba v sorazmerju njihovih lastniških deležev. To pomeni, da organ nadomestne določbe ni izdal na podlagi 242. člena ZUP, kot to navaja v uvodu izpodbijane odločbe, temveč na podlagi tretjega odstavka 243. člena ZUP.
V ZPNačrt rok, v katerem mora občina po uradni dolžnosti izdati odločbo zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ni določen. Takega roka ne določa niti ZUP, kar pomeni, da zakon ne omejuje roka, v katerem je treba izdati odmerno odločbo, zaradi česar upravičenje občine do njene izdaje zaradi zastaranja ne more prenehati.
Tudi če je bilo tožniku omogočeno, da je že pred plačilom komunalnega prispevka začel uporabljati komunalno opremo, njegova obveznost, da prispeva k stroškom za gradnjo komunalne opreme v občini, ni avtomatično prenehala.
Sodišče se strinja s tožnikom, da preračun stroškov na enoto mere za obstoječe primarno kanalizacijsko omrežje v 10. členu Odloka za Primskovo ni enak istovrstnim stroškom za kanalizacijo v 10. členu Odloka za MOK. Vendar tožnik za uveljavljanje tega ugovora nima pravnega interesa, saj znaša po Odloku za Primskovo preračunan strošek za obstoječo primarno kanalizacijsko omrežje 5,99 EUR/m2 parcele in 12,97 EUR/m2 neto tlorisne površine, po Odloku za MOK pa sta navedena preračunana stroška za primarno kanalizacijo v vseh obračunskih območjih občine višja, in sicer znašata 7,42 EUR/m2 parcele in 16,05 EUR/m2 neto tlorisne površine.
Okoliščina, da je tožnica zaprosila za spremembo gradbenega dovoljenja, ne pomeni, da se lahko komunalni prispevek odmerja za celoten objekt, saj bi to pomenilo, da se za del objekta, ki se ne spreminja, odmerja ponovno. Na drugačno odločitev ne more vplivati niti okoliščina, da je bila investitorka za objekt pred spremembo oproščena plačila komunalnega prispevka in da veljavni predpisi oprostitve ne določajo več.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - odmiki - vsebina gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - ograja
Z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem je bila dovoljena izključno gradnja na investitorjevi parceli, ne pa kakršen koli poseg na zemljišče tožnika, in to ne glede na dejanski potek obravnavane ograje. Povedano drugače: če in kolikor obravnavana ograja v resnici poteka po tožnikovem zemljišču, izpodbijano gradbeno dovoljenje ne daje podlage za kakršne koli posege vanjo.
ZUP člen 125, 125/1. Odlok o dodeljevanju individualnih nadomestil na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskih objektov v Občini Krško člen 2, 2/3, 6, 6/1, 7, 7/1.
nadomestilo zaradi omejene rabe prostora - prenehanje pravice do nadomestila - poseg v pravnomočno priznano pravico
V predloženih upravnih spisih odločbe o priznanju tožnikove pravice do nadomestila sicer ni, vendar pa med strankama ni sporno, da je v letu 2011 prejel nadomestilo, kar pomeni, da mu je bila pravica priznana. Zato je nepravilno ravnanje organa, ki je v izpodbijani odločbi tudi za leto 2012 ponovno preverjal tožnikovo upravičenje do nadomestila, saj bi moral po uradni dolžnosti preverjati le nastop okoliščin, zaradi katerih preneha pravica do nadomestila.
Ležišče kapne lege je v obravnavanem primeru sicer na nivoju plošče pritličja (na podaljšku – konzoli), vendar ne na sami plošči. To ima za posledico drugačen videz oziroma obliko zidanice, kot jo je zasledoval normodajalec s PUP. Zato po presoji sodišča omenjena rešitev ne izpolnjuje obravnavanega oblikovnega pogoja glede višinskega gabarita.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja
Glede na veljavno zakonodajo je v zadevi bistveno le, ali tožnik za gradnjo predmetnega objekta razpolaga z gradbenim dovoljenjem, ali ne. Zato tožbene navedbe, s katerimi tožnik navaja razloge, zaradi katerih je gradil brez gradbenega dovoljenja in zaradi katerih še ni mogel pridobiti gradbenega dovoljenja, v tem postopku na drugačno odločitev ne morejo vplivati.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zbirna vloga - zahtevek OMD - zapisnik o kontrolnem pregledu - tožbena novota
Tožnik v tožbi navaja, da so v zapisniku njegove pripombe k zapisniku zapisane nepravilno in nepopolno, vendar sodišče ugotavlja, da ta take navedbe podaja prvič (šele) v tožbi, zato so to nedopustne tožbene novote in jih sodišče ne more upoštevati.
Odklonitev podpisa zapisnika na dokazno vrednost zapisnika kot javne listine ne vpliva.
Na podlagi vložene pritožbe bi bila pritožniku lahko izdana nadomestna odločba ob upoštevanju njegovega manjšega lastniškega deleža, medtem ko je izpodbijana odločba z vidika tožnice prva odločba, s katero ji je upravni organ odmeril in naložil dolžnost plačila komunalnega prispevka zaradi novo zgrajene komunalne opreme.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - etažna lastnina - soglasje etažnih lastnikov - prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge
Soglasja vseh solastnikov objekta po presoji sodišča predstavljajo enega od elementov tožničine pravice graditi. Obstoj te pravice je materialni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja po 6. točki prvega odstavka 66. člena ZGO-1, dokazila zanjo pa mora investitor po četrtem odstavku 54. člena ZGO-1 priložiti že zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - izvajanje javne gasilske službe - objekti za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah
Pogoj za gradnjo po četrtem odstavku 1. člena ZGO-1 je neposredno grozeča naravna oziroma druga nesreča in potreba, da se preprečijo oziroma zmanjšajo posledice naravne ali druge nesreče in ne dejavnost investitorja, pa čeprav jo izvaja kot obvezno javno službo v javnem interesu.
javni natečaj - imenovanje na položaj generalnega direktorja organa državne uprave - primernost kandidata - pravni interes - zavrženje tožbe
Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila zanj izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Odprava izpodbijanega sklepa (kar tožnik s tožbo uveljavlja) ne more izboljšati tožnikovega pravnega položaja, saj je bil (ponovljen) javni natečaj za predmetni položaj očitno že zaključen ter je položaj, za katerega je tožnik kandidiral, (že) zaseden. Izpodbijana tožba je namreč namenjena temu, da se z odpravo nezakonitega upravnega akta prepreči poseg (ali nadaljevanje poseganja) v pravni položaj tožnika in da se zadeva vrne v ponovno odločanje pristojnemu upravnemu organu, ki naj v ponovnem odločanju postopek zaključi z izdajo pravilnega in zakonitega upravnega akta. Tako v obravnavanem primeru izpodbijana tožba ni primerno sodno varstvo, ki bi lahko učinkovito zaščitila pravice in pravne interese tožnika.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - rok za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka - priključitev na komunalno opremo - pravna podlaga - načelo zakonitosti
V ZPNačrt rok, v katerem mora občina po uradni dolžnosti izdati odločbo zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ni določen. Takega roka ne določa niti ZUP, kar pomeni, da zakon ne omejuje roka, v katerem je treba izdati odmerno odločbo, zaradi česar upravičenje občine do njene izdaje zaradi zastaranja ne more prenehati.
Tudi če je bilo tožniku omogočeno, da je že pred plačilom komunalnega prispevka začel uporabljati komunalno opremo, njegova obveznost, da prispeva k stroškom za gradnjo komunalne opreme v občini, ni avtomatično prenehala.
Uporabiti je treba tisti predpis, ki velja v času odločanja.
Gradbeno dovoljenje ne nalaga obveznosti, ki bi jih bilo mogoče (prisilno) izvršiti. Gre namreč za odločbo, ki ustanavlja pravico investitorja, da gradi v okviru pogojev, ki so v njej določeni. Taka odločba pa se ne izvršuje, temveč le učinkuje, in sicer tako, da daje objektu, ki je zgrajen v okviru z njo določenih pogojev, status zakonitosti oziroma legalnosti.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilna pravica - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Preizkus materialne zakonitosti odločbe ni mogoč, saj v obrazložitvi odločbe dejansko stanje v materialnopravno bistvenih točkah ni opisano (tj. o prijavljenih in ugotovljenih površinah pri posameznem zahtevku; o tem, kolikšna v ha je nepravilnost pri posameznem GERK-u ter kolikšna v ha je skupna nepravilnost, vse za posamezni zahtevek), pri čemer to tudi ni razvidno iz kakšne listine v upravnem spisu, niti niso natančno in jasno ter pregledno navedeni materialni predpisi in njihove določbe, na katerih temelji odločitev o zavrnitvi celotnih tožnikovih zahtevkov za plačilo plačanih pravic in za krmne površine, trajno travinje, ki je navedena v izreku odločbe.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - sodna poravnava
V obravnavanem primeru zaradi sklenjene poravnave, s katero sta tožnika pristala, da nosita svoje stroške postopka, terjatev do nasprotne stranke ni nastala, zato tudi ni mogla preiti na Republiko Slovenijo v skladu z določbo 46. člena ZBPP. S tem pa sta tožnika glede na povsem enotno sodno prakso postala glavna zavezanca za izpolnitev obveznosti za vračilo stroškov, izplačanih za brezplačno pravno pomoč, v celotni višini izplačanih stroškov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožnik v tožbi le pavšalno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo ter kot neresnične označuje navedbe pristojnega organa za BPP, češ da mu nikdar ni bila odobrena pravna pomoč za vložitev kakršnekoli tožbe zoper Občino Domžale. Vendar pri tem ne zatrjuje, da pri pristojnem organu za BPP ni nikoli zaprosil za tovrstno brezplačno pravno pomoč, niti ne navaja, da bi bila njegova morebitna tovrstna prošnja zavrnjena s posebno odločbo, kot tudi ne, da bi ne bilo o njej odločeno (molk organa), niti za to ne ponudi kakršnegakoli dokaza. Prav tako pa tudi konkretno in določno ne izpodbija navedbe, da je bilo z odločbo z dne 1. 6. 2009 odločeno o odobritvi izredne brezplačne pravne pomoči tožniku zaradi vložitve odškodninske tožbe zoper Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Občina Domžale, kot tudi ne, da je bilo z odločbo tožene stranke z dne 27. 5. 2009 odločeno o odobritvi izredne brezplačne pravne pomoči zaradi plačila odškodnine zoper Občino Domžale zaradi rušenja objekta na lokaciji A., pač pa v tožbi le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo in ne navaja, zakaj konkretno meni, da ta ni pravilna.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - razlogi za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku - kršitev pravil postopka - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je kot razlog za svojo odločitev navedla tudi, da je bila v obravnavanem postopku na podlagi tožnikovih dejanj in ravnanj ugotovljena njegova splošna neverodostojnost, zato ta s svojimi izjavami, katerim ni mogoče dati kakšne dokazne vrednosti, ni izkazal obstoja zakonskih pogojev za priznanje statusa begunca ali subsidiarne zaščite. To pa kaže na morebitno pomembnost opredelitve do tožnikovega zdravstvenega stanja oziroma do sposobnosti razumevanja svojih dejanj, ravnanj in izjav, oziroma v tej zvezi, v kolikor bi bilo to potrebno, na postavitev zakonitega zastopnika v skladu z določilom 1. odstavka 19. člena ZMZ. Sodišče je zato odločbo odpravilo zaradi bistvene kršitve pravil postopka in napačne uporabe materialnega prava.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe
Tožnik v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Iz pripravljalne vloge tožene stranke izhaja, da je bil dne 22. 2. 2013 zaradi samovoljne zapustitve Azilnega doma izbrisan iz evidence prosilcev za azil, saj se od tedaj v Azilni dom ni več vrnil. To pomeni, da tožnik očitno ni imel več namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zato pravnega interesa za vodenje upravnega spora ne izkazuje več.
upravni spor - vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča - neupoštevanje stališč sodišča
Upravni organ v ponovljenem postopku, kljub vezanosti na izrecno določbo četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 v povezavi z drugim odstavkom 2. člena Zakona o sodiščih, ni upošteval pravnega mnenja sodišča glede uporabe materialnega prava in tega neupoštevanja tudi ni z ničemer utemeljil. S takšnim ravnanjem je kršil pravila postopka.