subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - prekomerna uporaba prisilnih sredstev - kazenski postopek - vodenje glavne obravnave - začasna odredba
Čeprav ZKP izrecno ne določa posebne odgovornosti predsednika senata, da skrbi, da prisilni ukrepi zoper obtoženca ne bi bili takšni, da bi škodili njegovi pravici do učinkovite obrambe, ta odgovornost nedvomno smiselno izhaja iz določb ZKP o vodstvu glavne obravnave v kazenskih postopkih.
Če je bil ugovor pooblaščencev o prekomerni uporabi prisile na narokih morebiti obravnavan neustrezno, kot to navaja tožnik, Upravno sodišče v zvezi s tem ne more dati tožniku sodnega varstva, ker tega upravnega nadzora nad delom kazenskih sodišč zakonodajalec ni predvidel, človekove pravice, ki jih uveljavlja tožnik, pa se morajo na učinkovit način varovati pred kazenskim sodiščem.
ZTro člen 54. Pravilnik o načinu vračila trošarine za komercialni namen člen 6.
trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za plinsko olje - materialni prekluzivni rok - vložitev zahtevka
V skladu z drugim odstavkom 6. člena Pravilnika o načinu vračila trošarine za komercialni namen lahko upravičenec vloži zahtevek za vračilo trošarine pri pristojnem carinskem organu do konca tekočega meseca za pretekli mesec. Rok, določen v 6. členu Pravilnika je prekluzivne narave in stranka po preteku tega roka izgubi pravico. Materialnih rokov pa ni možno podaljševati. Ker gre za materialni prekluzivni rok tudi ni pomembno ali se rok izteče na dan, ko organi ne delajo sam ZTro pa drugačnega določila nima. Kolikor bi bil tožnikov zahtevek poslan s priporočeno pošiljko, bi bil vložen pravočasno. Izjema, ki velja za vloge poslane s priporočeno pošiljko po pošti, ne velja tudi za vloge poslane po pošti z navadno pošiljko. Na podlagi 6. člena Pravilnika mora upravičenec vložiti zahtevek za vračilo trošarine pri pristojnem carinskem organu do konca tekočega meseca za pretekli mesec. Predmetna vloga tožnika je bila vložena prepozno in jo je upravni organ v postopku predhodnega preizkusa tudi pravilno s sklepom zavrgel kot prepozno.
ZUP člen 67, 67/1, 67/2, 281, 293, 293/3. ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 32, 32/1, 36, 36/1, 36/1-4.
odprava in razveljavitev odločbe - nerazumljiva vloga - upravna izvršba - odlog izvršbe - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - začasna odredba
Po presoji sodišča je bila vloga tožnice z dne 12. 3. 2012, s katero je predlagala odpravo in razveljavitev pravnomočne odločbe z dne 21. 3. 2008, in v kateri ni bilo navedenih razlogov, zaradi katerih naj bi organ navedeno pravnomočno odločbo z dne 21. 3. 2008 odpravil ali razveljavil, nepopolna in nerazumljiva do te mere, da je ni bilo mogoče obravnavati. Toženka je zato tožnico pravilno opozorila, s katerimi pravnimi izrednimi pravnimi sredstvi je mogoče odpraviti oziroma razveljaviti pravnomočno odločbo in jo pozvala, naj vlogo v določenem roku dopolni. Ker tožnica na navedeni poziv do izdaje izpodbijane odločbe ni odgovorila, je toženka njeno vlogo pravilno zavrgla na podlagi 67. člena ZUP.
Izpodbijani sklep o zavrnitvi predloga za odložitev izvršbe je upravni akt procesne narave, ki se nanaša na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in ne vsebuje odločitve o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi.
V obravnavanem primeru ni bila izpodbijana odločba, katere odložitev izvršitve tožnica predlaga in ki je že postala pravnomočna, zato ni izpolnjena procesna predpostavka za odločanje začasni odredbi.
Iz ugotovitev dejanskega stanja nesporno izhaja, da je tožnik dejansko pridobil vozila iz EU sam, zanje je opravil homologacijo in registracijo, v vmesnih fazah pa sta sodelovala MT, ki sta le navidezno nastopala kot lastnika. Tožniku se na podlagi objektivnih okoliščin utemeljeno očita, da ni bil dobroveren in si je zato neupravičeno odbijal vstopni DDV po prejetih računih lizing družb za nabavo vozil. Tudi iz prakse SEU morajo nacionalna sodišča pravico do odbitka zavrniti, če na podlagi objektivnih okoliščin ugotovijo, da se je na to pravico sklicevalo z goljufijo ali zlorabo in da ni v nasprotju s pravom Unije od subjekta zahtevati, da ravna tako, kot se od njega razumno zahteva, da se prepriča, da transakcija, ki jo je opravil, ni del davčne utaje in da bi se moral preudaren trgovec, kadar obstajajo indici, ki kažejo na nepravilnost in goljufijo ob upoštevanju okoliščin primera pozanimati o drugem trgovcu, od katerega namerava kupiti blago in storitve, da bi se prepričal o njegovi zanesljivosti.
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da v konkretni zadevi niso izpolnjeni pogoji za izdajo dopolnilnega gradbenega dovoljenja, ker naj bi gradbeno dovoljenje sploh ne bilo izdano. Iz upravnih spisov namreč izhaja, da je bilo investitorju DARS dne 22. 1. 2009 izdano delno gradbeno dovoljenje za gradnjo predora Markovec, ki je postalo pravnomočno dne 23. 2. 2010. Že delno gradbeno dovoljenje pa obsega tudi gradnjo Pogonske centrale 2 - zahod na desni strani desne cevi predora Markovec, ki je predmet izpodbijanega dopolnilnega gradbenega dovoljenja.
dohodnina - odmera dohodnine - neprijavljena tuja pravna oseba - dohodek fizične osebe
Tuja pravna oseba v RS ni prijavila opravljanja dejavnosti pri pristojnem davčnem organu, zato ni mogoče ugotoviti, da je davčni zavezanec. Navedeno samo po sebi še ne pomeni, da storitve prevajanja ni opravljala družba B., vendar pa ob upoštevanju, da je tožeča stranka tudi zakoniti zastopnik navedene družbe in dejstva, da so bili računi za opravljeno storitev plačani na račun odprt v Italiji ter ob upoštevanju, da tožeča stranka v postopku ni predložila nobenih dokazov, ki bi izkazovali drugače, je po presoji sodišča davčni organ utemeljeno zaključil, da položaj tuje družbe in tožeče stranke kot družbenika ni v zadostni meri izkazan, ter se zato poslovni dogodek (plačilo računov družbe) utemeljeno obravnava kot plačilo storitev, ki jih je dejansko dogovorila in tudi opravila fizična oseba - tožeča stranka.
Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 2, 2-1, 3, 3/4, 11, 11/1, 31, 31/3. ZSV člen 31, 31/1, 31/1-1. ZSVarPre člen 27. ZZZDR člen 124, 124/1.
Tožnica je lahko zavezanka za (do)plačilo socialno varstvene storitve za očeta, ker jo z njim veže preživninska obveznost po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (kot je to določeno v 3. točki 2. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev), po določbi prvega odstavka 124. člena ZZZDR pa je očeta dolžna preživljati le, če nima dovolj sredstev (in ne zgolj dohodkov in prejemkov v ožjem smislu) za življenje in si jih niti ne more pridobiti.
ZUP člen 43, 129, 129/1, 129/1-3. ZVO-1 člen 71, 71/2, 71/3, 73, 73/3, 152.
okoljevarstveno dovoljenje - stranka v postopku - stranski udeleženec - rok za priglasitev udeležbe - preuranjena zahteva
Pravica udeleževati se postopka kot stranski udeleženec je procesna pravica, tako da je tudi rok, v katerem je mogoče zahtevati udeležbo v postopku, procesni rok. Zato bi moral zakonodajalec v primeru, če bi štel, da so nedovoljene zahteve, ki so sicer vložene v času po začetku postopka, vendar pred objavo javnega naznanila, to posebej določiti.
Zgolj tožnikovo nestrinjanje z ugotovitvijo, da zmanjšani odmik v obravnavanem primeru ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov, ne utemeljuje očitka o nestrokovnosti projektantove utemeljitve obstoja tega pogoja.
Postopek za izdajo gradbenega dovoljenja se je sicer začel na zahtevo investitorja, vendar prvi odstavek 113. člena ZUP ni pravna podlaga za priznanje stroškov postopka drugim udeležencem tega postopka.
ZPNačrt člen 78, 78/4, 79. Odlok o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Šempeter-Vrtojba člen 4, 4/3.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - odmera za dostop do javne ceste - sekundarno cestno omrežje
Objekt ni opremljen s sekundarnim cestnim omrežjem le, kolikor mora investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja zgraditi ali izboljšati del javnega cestnega omrežja.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7, 74c, 74c/1. ZUS-1 člen 20, 20/1, 30, 30/1.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - trditvena podlaga tožbe - gradbeno dovoljenje - nezahtevni objekt - ograja - višina ograje - skladnost projekta s prostorskim aktom - rekonstrukcija objekta
Tožnik mora razloge za vložitev tožbe konkretizirati v tožbi in samo tako opredeljeni razlogi so predmet preizkusa v upravnem sporu.
Čim se obstoječi objekt v celoti odstrani, ni več mogoče govoriti o rekonstrukciji objekta.
Po PUP je za ograje predpisana višina do 1 m, zato nameravana gradnja ograje višine 2,2 m ni v skladu s prostorskim aktom, kar pomeni, da že iz tega razloga ni izpolnjen pogoj iz druge alineje prvega odstavka 74.c člena ZGO-1.
ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 260, 260/9. ZGO-1 člen 62, 62/2.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - predlog za obnovo postopka - pravni interes
Predlagatelj mora navesti in izkazati okoliščine, s katerimi zatrjuje svoj pravni interes za udeležbo v postopku, in s tem dovoljenost predloga za obnovo navedenega razloga, zato je neutemeljen tožbeni očitek, da bi moral prvostopenjski organ ugotavljati in preverjati vplivno območje načrtovane gradnje. Tožnik v predlogu za obnovo namreč vplivov načrtovane gradnje dela javnega vodovoda na njegove nepremičnine ni zatrjeval.
V obrazložitvi drugostopenjske odločbe je navedeno, da upravni organ ni pristojen za presojanje strokovnih rešitev v projektni dokumentaciji, saj je to naloga projektantov in odgovornih projektantov, nasprotni dokaz, s katerimi bi bile te strokovne rešitve izpodbite, pa je tožnik predložil šele v pritožbenem postopku, bi pa moral obrazložiti, zakaj tega ni storil že na prvi stopnji. Po mnenju sodišča je s tem zadostno pojasnjeno, zakaj predloženo mnenje v pritožbenem postopku ni bilo upoštevano, zato je nasprotni tožbeni očitek neutemeljen, posledično pa ni podana niti zatrjevana kršitev iz 22. člena Ustave RS.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-1, 6/1-3. ZVOP-1 člen 6, 6-1.
dostop do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov - javni uslužbenci - izobraževanje v lastnem interesu
Podatek o udeležbi javne uslužbenke na izpitu predstavlja osebni podatek, za posredovanje katerega v postopku po ZDIJZ ni pravne podlage, saj se izobražuje v lastnem interesu in s tožečo stranko nima sklenjene pogodbe o izobraževanju.
ZUP člen 4, 68. Javni razpis za spodbujanje raziskovalno razvojnih projektov razvoja e-storitev 2012 - 2014 točka 10.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - rok za oddajo vloge - pravočasnost vloge - zavrženje vloge - javnopravna stvar - uporaba določb ZUP
Vloga tožeče stranke je k toženi stranki prispela po izteku roka, kakršen je bil določen v javnem razpisu, in je zato pravilno odločeno, da se kot prepozna zavrže. Ker je postavljeni rok za oddajo vloge prekluziven, ga ni mogoče podaljšati. Določbe ZUP, na katere se sklicuje tožeča stranka, niso relevantne, saj gre v konkretnem primeru za sofinanciranje iz javnih sredstev in s tem za javnopravno stvar, v kateri se določbe ZUP uporabljajo smiselno in še to le toliko, kolikor posamezna vprašanja niso urejena s posebnim postopkom (4. člen ZUP). To pomeni, da v konkretnem primeru glede roka za oddajo vloge veljajo določbe, ki jih vsebuje javni razpis, in da zato ni podlage za uporabo določb 68. člena ZUP.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - združitev družine - ožji družinski član - polnoleten neporočen otrok tujca - preživninska dolžnost staršev - redno šolanje - državljan BIH
Upravni organ je v dokaznem postopku ugotovil, da je tožnikov sin zadnji dve leti vpisan v samoizobraževanje od delu, za katero se je v šolskem letu 2010/2011 odločil sam ter da v šolskem letu 2010/2011, kakor tudi v šolskem letu 2011/2012 ni opravil nobenega izpita. Zato je po presoji sodišča pravilno zaključil, da se ne šola redno in da ga zato tožnik ni dolžan preživljati.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-6. SPZ člen 67. SZ-1 člen 15, 25, 29, 29/1, 29/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - večstanovanjska stavba - etažna lastnina - poseg v skupne dele - soglasje etažnih lastnikov
V primerih, ko gre za gradbena dela in izboljšave na skupnih delih (ki ne pomenijo poslov v zvezi z rednim upravljanjem stvari iz 25. člena SZ-1), za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, gre za tako pomembne posege v skupne dele, da mora z njim soglašati vsak posamezen solastnik. Gradbena dela v smislu drugega odstavka 29. člena SZ-1, za katera je treba pridobiti dovoljenje, so zato gradbena dela, ki presegajo posle rednega in investicijskega vzdrževanja stavbe kot celote, na primer dela, določena v točkah 7.1 in 7.2 prvega odstavka 2. člena ZGO-1.
ZGO-1 člen 3a, 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 12.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - cestni silos - enostavni objekt - zaslišanje stranke - sugestivna vprašanja
Po 12. členu Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost se objekt šteje za enostavni objekt, če so skupaj izpolnjeni tam navedeni pogoji, med katerimi je tudi pogoj, da gradnja objekta ni v nasprotju s prostorskim aktom.
Dejstvo, da sta v zapisniku predvideni rubriki „pričetek gradnje“ in „konec gradnje“ ter okoliščina, da je inšpektorica tudi pri oblikovanju vprašanj upoštevala ti rubriki, sama po sebi ne pomenita, da stranka oz. njena pooblaščenca v postopku ne bi mogla izpovedati, da je izvajala le vzdrževalna dela. Poleg navedenih dveh rubrik so v zapisniku povzete tudi druge navedbe tožničinega pooblaščenca, med katerimi pa ni okoliščin, ki bi kazale na vzdrževanje obstoječega objekta; na to se ne nanaša niti vsebina pripombe na zapisnik. Zato je neutemeljen tudi očitek o sugestivnih vprašanjih.
Upoštevanje načela zakonitosti v upravnih postopkih pomeni, da upravni organi praviloma, razen v izrecno predpisanih izjemah, odločajo na podlagi zakonov in podzakonskih aktov, ki veljajo na dan izdaje prvostopenjske upravne odločbe.
Predmet odločanja v postopku za izdajo projektnega soglasja je lahko le skladnost predloženega projekta z jasno, na podlagi izrecno navedenih predpisov določenimi projektnimi pogoji.
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja konkretna vsebina projektnih pogojev, niti to, v čem naj bi predložena projektna dokumentacija tem pogojem ne ustrezala. Teh pomanjkljivosti ne more nadomestiti pavšalno sklicevanje na neustreznost ali celo nepopolnost predložene projektne dokumentacije in naštevanje konkretnih neprijetnosti ali stroškov, za katere soglasodajalec predvideva, da jih bo gradnja povzročila, vendar jih ne povezuje s konkretnimi projektnimi pogoji.
Po presoji sodišča v obravnavani zadevi pogoji za odločanje po prvem odstavku 65. člena ZUS-1 niso izpolnjeni že zato, ker gre pri preverjanju projektnih rešitev za pretežno tehnično opravilo, kar pomeni, da narava stvari ne dopušča vsebinskega odločanja sodišča. Poleg tega tudi podatki postopka ne dajejo zanesljive podlage za vsebinsko odločanje sodišča, saj zaradi prej navedenih pomanjkljivosti izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti niti tega, kateri projektni pogoji naj ne bi bili izpolnjeni in zakaj toženka meni tako.