ZTro člen 54. Pravilnik o načinu vračila trošarine za komercialni namen člen 6.
trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za plinsko olje - materialni prekluzivni rok - vložitev zahtevka
V skladu z drugim odstavkom 6. člena Pravilnika o načinu vračila trošarine za komercialni namen lahko upravičenec vloži zahtevek za vračilo trošarine pri pristojnem carinskem organu do konca tekočega meseca za pretekli mesec. Rok, določen v 6. členu Pravilnika je prekluzivne narave in stranka po preteku tega roka izgubi pravico. Materialnih rokov pa ni možno podaljševati. Ker gre za materialni prekluzivni rok tudi ni pomembno ali se rok izteče na dan, ko organi ne delajo sam ZTro pa drugačnega določila nima. Kolikor bi bil tožnikov zahtevek poslan s priporočeno pošiljko, bi bil vložen pravočasno. Izjema, ki velja za vloge poslane s priporočeno pošiljko po pošti, ne velja tudi za vloge poslane po pošti z navadno pošiljko. Na podlagi 6. člena Pravilnika mora upravičenec vložiti zahtevek za vračilo trošarine pri pristojnem carinskem organu do konca tekočega meseca za pretekli mesec. Predmetna vloga tožnika je bila vložena prepozno in jo je upravni organ v postopku predhodnega preizkusa tudi pravilno s sklepom zavrgel kot prepozno.
subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - prekomerna uporaba prisilnih sredstev - kazenski postopek - vodenje glavne obravnave - začasna odredba
Čeprav ZKP izrecno ne določa posebne odgovornosti predsednika senata, da skrbi, da prisilni ukrepi zoper obtoženca ne bi bili takšni, da bi škodili njegovi pravici do učinkovite obrambe, ta odgovornost nedvomno smiselno izhaja iz določb ZKP o vodstvu glavne obravnave v kazenskih postopkih.
Če je bil ugovor pooblaščencev o prekomerni uporabi prisile na narokih morebiti obravnavan neustrezno, kot to navaja tožnik, Upravno sodišče v zvezi s tem ne more dati tožniku sodnega varstva, ker tega upravnega nadzora nad delom kazenskih sodišč zakonodajalec ni predvidel, človekove pravice, ki jih uveljavlja tožnik, pa se morajo na učinkovit način varovati pred kazenskim sodiščem.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prstni odtis v bazi EURODAC - dublinski postopek - meritorna odločitev sodišča
V obravnavanem primeru narava stvari dopušča meritorno odločanje sodišča v tej zadevi, sodišče pa je na dne 30. 5. 2013 opravljeni ustni javni glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje in je presodilo, da bi odprava izpodbijanega upravnega akta in novi postopek pri pristojnem upravnem organu prizadela tožniku težko popravljivo škodo, saj se z izpodbijanim upravnim aktom izrečeni ukrep omejitve gibanja tožniku nanaša na poseg v tožnikovo osebno svobodo, ki po ugotovitvi sodišča v konkretnem primeru ni (več) nujen, zato zadeve ni vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek, ampak je iz navedenih razlogov odločilo tako, kot izhaja iz izreka sodbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
Pravilen je zaključek organa za BPP o neizkazanosti objektivnega pogoja glede na določbo 24. člena ZBPP in posledično odločitvijo o zavrnitvi tožnikove prošnje za BPP, ki temelji na natančni in izčrpni oceni organa za BPP o pravilnosti izdane prvostopne odločbe, ki je bila potrjena z odločbo druge stopnje, s katero je bilo ugotovljeno, da tožnik prebiva na naslovu X. in ne na naslovu Y. in da se z dnem dokončnosti odločbe pri tožniku vpiše sprememba naslova stalnega prebivališča na naslov X., pri čemer so bili upoštevani in presojani tudi tožnikovi razlogi, ki pa glede na materialno-pravne določbe, ki veljajo za obravnavani primer, na drugačno odločitev niso mogli vplivati.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 59, 59/3. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prstni odtisi v bazi EURODAC - dublinski postopek - ugotavljanje istovetnosti - prosti preudarek - obrazložitev prostega preudarka
Istovetnost prosilca za mednarodno zaščito je nesporno ugotovljena, ko prosilec predloži eno izmed listin po določbah ZTuj-2, na podlagi katerih je mogoče ugotavljati istovetnost. V zadevi ni sporno, da tožnik ves čas od prihoda v Republiko Slovenijo do izdaje izpodbijanega sklepa ni predložil nobene tovrstne listine ter da je ves čas poti od Ukrajine do Slovenije potoval ilegalno, iz pridobljenih rezultatov iz baze Eurodac pa izhaja, da so bili prstni odtisi tožnika v to bazo že posredovani s strani Slovaške dne 18. 2. 2007, kjer je prav tako že zaprosil za mednarodno zaščito, vendar je pri podaji prošnje za mednarodno zaščito na predpisanem obrazcu ta podatek zamolčal.
V kolikor bo za obravnavanje tožnikove prošnje odgovorna Slovaška, je ukrep omejitve gibanja potreben tudi za to, da tožnik v času do njegove predaje državi članici EU, v kolikor bo odgovorna za obravnavanje njegove prošnje, ne bo zapustil ozemlja Republike Slovenije ter da bo mogoča realizacija njegove predaje tej državi. Tožnik je očitno imel možnost vzeti uradni dokument, saj je na ustnem zaslišanju na glavni obravnavi sodišču sam izpovedal, da ima doma potni list, fotokopijo potne listine pa je priložil hkrati s tožbo. Poleg tega pa je imel v Ukrajini tudi upokojensko izkaznico, za katero je na zaslišanju pred sodiščem izpovedal, da mu jo je po pošti poslala njegova mama v Slovenijo, vendar jo do zaslišanja na glavni obravnavi še ni prejel. Omejitev gibanja zaradi dvoma v identiteto tožnika je bila glede na navedeno po presoji sodišča pravilno ugotovljena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predkazenski postopek
BPP se dodeljuje v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, kamor zakon šteje tudi varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah. Ker je tožnik vložil prošnjo za BPP v zvezi s kaznivim dejanjem, v zvezi s katerim je v času vložitve prošnje postopek vodila policijska postaja, je v obravnavanem primeru zaprosil za odobritev BPP v postopku, v katerem se omenjena pravica (še) ne uresničuje.
Iz ugotovitev dejanskega stanja nesporno izhaja, da je tožnik dejansko pridobil vozila iz EU sam, zanje je opravil homologacijo in registracijo, v vmesnih fazah pa sta sodelovala MT, ki sta le navidezno nastopala kot lastnika. Tožniku se na podlagi objektivnih okoliščin utemeljeno očita, da ni bil dobroveren in si je zato neupravičeno odbijal vstopni DDV po prejetih računih lizing družb za nabavo vozil. Tudi iz prakse SEU morajo nacionalna sodišča pravico do odbitka zavrniti, če na podlagi objektivnih okoliščin ugotovijo, da se je na to pravico sklicevalo z goljufijo ali zlorabo in da ni v nasprotju s pravom Unije od subjekta zahtevati, da ravna tako, kot se od njega razumno zahteva, da se prepriča, da transakcija, ki jo je opravil, ni del davčne utaje in da bi se moral preudaren trgovec, kadar obstajajo indici, ki kažejo na nepravilnost in goljufijo ob upoštevanju okoliščin primera pozanimati o drugem trgovcu, od katerega namerava kupiti blago in storitve, da bi se prepričal o njegovi zanesljivosti.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7, 74c, 74c/1. ZUS-1 člen 20, 20/1, 30, 30/1.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - trditvena podlaga tožbe - gradbeno dovoljenje - nezahtevni objekt - ograja - višina ograje - skladnost projekta s prostorskim aktom - rekonstrukcija objekta
Tožnik mora razloge za vložitev tožbe konkretizirati v tožbi in samo tako opredeljeni razlogi so predmet preizkusa v upravnem sporu.
Čim se obstoječi objekt v celoti odstrani, ni več mogoče govoriti o rekonstrukciji objekta.
Po PUP je za ograje predpisana višina do 1 m, zato nameravana gradnja ograje višine 2,2 m ni v skladu s prostorskim aktom, kar pomeni, da že iz tega razloga ni izpolnjen pogoj iz druge alineje prvega odstavka 74.c člena ZGO-1.
dohodnina - odmera dohodnine - neprijavljena tuja pravna oseba - dohodek fizične osebe
Tuja pravna oseba v RS ni prijavila opravljanja dejavnosti pri pristojnem davčnem organu, zato ni mogoče ugotoviti, da je davčni zavezanec. Navedeno samo po sebi še ne pomeni, da storitve prevajanja ni opravljala družba B., vendar pa ob upoštevanju, da je tožeča stranka tudi zakoniti zastopnik navedene družbe in dejstva, da so bili računi za opravljeno storitev plačani na račun odprt v Italiji ter ob upoštevanju, da tožeča stranka v postopku ni predložila nobenih dokazov, ki bi izkazovali drugače, je po presoji sodišča davčni organ utemeljeno zaključil, da položaj tuje družbe in tožeče stranke kot družbenika ni v zadostni meri izkazan, ter se zato poslovni dogodek (plačilo računov družbe) utemeljeno obravnava kot plačilo storitev, ki jih je dejansko dogovorila in tudi opravila fizična oseba - tožeča stranka.
Zgolj tožnikovo nestrinjanje z ugotovitvijo, da zmanjšani odmik v obravnavanem primeru ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov, ne utemeljuje očitka o nestrokovnosti projektantove utemeljitve obstoja tega pogoja.
Postopek za izdajo gradbenega dovoljenja se je sicer začel na zahtevo investitorja, vendar prvi odstavek 113. člena ZUP ni pravna podlaga za priznanje stroškov postopka drugim udeležencem tega postopka.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-6. SPZ člen 67. SZ-1 člen 15, 25, 29, 29/1, 29/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - večstanovanjska stavba - etažna lastnina - poseg v skupne dele - soglasje etažnih lastnikov
V primerih, ko gre za gradbena dela in izboljšave na skupnih delih (ki ne pomenijo poslov v zvezi z rednim upravljanjem stvari iz 25. člena SZ-1), za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, gre za tako pomembne posege v skupne dele, da mora z njim soglašati vsak posamezen solastnik. Gradbena dela v smislu drugega odstavka 29. člena SZ-1, za katera je treba pridobiti dovoljenje, so zato gradbena dela, ki presegajo posle rednega in investicijskega vzdrževanja stavbe kot celote, na primer dela, določena v točkah 7.1 in 7.2 prvega odstavka 2. člena ZGO-1.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-1, 6/1-3. ZVOP-1 člen 6, 6-1.
dostop do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov - javni uslužbenci - izobraževanje v lastnem interesu
Podatek o udeležbi javne uslužbenke na izpitu predstavlja osebni podatek, za posredovanje katerega v postopku po ZDIJZ ni pravne podlage, saj se izobražuje v lastnem interesu in s tožečo stranko nima sklenjene pogodbe o izobraževanju.
ZPNačrt člen 78, 78/4, 79. Odlok o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Šempeter-Vrtojba člen 4, 4/3.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - odmera za dostop do javne ceste - sekundarno cestno omrežje
Objekt ni opremljen s sekundarnim cestnim omrežjem le, kolikor mora investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja zgraditi ali izboljšati del javnega cestnega omrežja.
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da v konkretni zadevi niso izpolnjeni pogoji za izdajo dopolnilnega gradbenega dovoljenja, ker naj bi gradbeno dovoljenje sploh ne bilo izdano. Iz upravnih spisov namreč izhaja, da je bilo investitorju DARS dne 22. 1. 2009 izdano delno gradbeno dovoljenje za gradnjo predora Markovec, ki je postalo pravnomočno dne 23. 2. 2010. Že delno gradbeno dovoljenje pa obsega tudi gradnjo Pogonske centrale 2 - zahod na desni strani desne cevi predora Markovec, ki je predmet izpodbijanega dopolnilnega gradbenega dovoljenja.
ZUP člen 43, 129, 129/1, 129/1-3. ZVO-1 člen 71, 71/2, 71/3, 73, 73/3, 152.
okoljevarstveno dovoljenje - stranka v postopku - stranski udeleženec - rok za priglasitev udeležbe - preuranjena zahteva
Pravica udeleževati se postopka kot stranski udeleženec je procesna pravica, tako da je tudi rok, v katerem je mogoče zahtevati udeležbo v postopku, procesni rok. Zato bi moral zakonodajalec v primeru, če bi štel, da so nedovoljene zahteve, ki so sicer vložene v času po začetku postopka, vendar pred objavo javnega naznanila, to posebej določiti.
V obrazložitvi drugostopenjske odločbe je navedeno, da upravni organ ni pristojen za presojanje strokovnih rešitev v projektni dokumentaciji, saj je to naloga projektantov in odgovornih projektantov, nasprotni dokaz, s katerimi bi bile te strokovne rešitve izpodbite, pa je tožnik predložil šele v pritožbenem postopku, bi pa moral obrazložiti, zakaj tega ni storil že na prvi stopnji. Po mnenju sodišča je s tem zadostno pojasnjeno, zakaj predloženo mnenje v pritožbenem postopku ni bilo upoštevano, zato je nasprotni tožbeni očitek neutemeljen, posledično pa ni podana niti zatrjevana kršitev iz 22. člena Ustave RS.
ZUP člen 67, 67/1, 67/2, 281, 293, 293/3. ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 32, 32/1, 36, 36/1, 36/1-4.
odprava in razveljavitev odločbe - nerazumljiva vloga - upravna izvršba - odlog izvršbe - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - začasna odredba
Po presoji sodišča je bila vloga tožnice z dne 12. 3. 2012, s katero je predlagala odpravo in razveljavitev pravnomočne odločbe z dne 21. 3. 2008, in v kateri ni bilo navedenih razlogov, zaradi katerih naj bi organ navedeno pravnomočno odločbo z dne 21. 3. 2008 odpravil ali razveljavil, nepopolna in nerazumljiva do te mere, da je ni bilo mogoče obravnavati. Toženka je zato tožnico pravilno opozorila, s katerimi pravnimi izrednimi pravnimi sredstvi je mogoče odpraviti oziroma razveljaviti pravnomočno odločbo in jo pozvala, naj vlogo v določenem roku dopolni. Ker tožnica na navedeni poziv do izdaje izpodbijane odločbe ni odgovorila, je toženka njeno vlogo pravilno zavrgla na podlagi 67. člena ZUP.
Izpodbijani sklep o zavrnitvi predloga za odložitev izvršbe je upravni akt procesne narave, ki se nanaša na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in ne vsebuje odločitve o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi.
V obravnavanem primeru ni bila izpodbijana odločba, katere odložitev izvršitve tožnica predlaga in ki je že postala pravnomočna, zato ni izpolnjena procesna predpostavka za odločanje začasni odredbi.
Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 2, 2-1, 3, 3/4, 11, 11/1, 31, 31/3. ZSV člen 31, 31/1, 31/1-1. ZSVarPre člen 27. ZZZDR člen 124, 124/1.
Tožnica je lahko zavezanka za (do)plačilo socialno varstvene storitve za očeta, ker jo z njim veže preživninska obveznost po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (kot je to določeno v 3. točki 2. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev), po določbi prvega odstavka 124. člena ZZZDR pa je očeta dolžna preživljati le, če nima dovolj sredstev (in ne zgolj dohodkov in prejemkov v ožjem smislu) za življenje in si jih niti ne more pridobiti.
ZUP člen 4, 68. Javni razpis za spodbujanje raziskovalno razvojnih projektov razvoja e-storitev 2012 - 2014 točka 10.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - rok za oddajo vloge - pravočasnost vloge - zavrženje vloge - javnopravna stvar - uporaba določb ZUP
Vloga tožeče stranke je k toženi stranki prispela po izteku roka, kakršen je bil določen v javnem razpisu, in je zato pravilno odločeno, da se kot prepozna zavrže. Ker je postavljeni rok za oddajo vloge prekluziven, ga ni mogoče podaljšati. Določbe ZUP, na katere se sklicuje tožeča stranka, niso relevantne, saj gre v konkretnem primeru za sofinanciranje iz javnih sredstev in s tem za javnopravno stvar, v kateri se določbe ZUP uporabljajo smiselno in še to le toliko, kolikor posamezna vprašanja niso urejena s posebnim postopkom (4. člen ZUP). To pomeni, da v konkretnem primeru glede roka za oddajo vloge veljajo določbe, ki jih vsebuje javni razpis, in da zato ni podlage za uporabo določb 68. člena ZUP.