brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP
Med strankama ni sporno, da je tožnica prošnjo za dodelitev BPP vložila za pravno svetovanje in zastopanje za vložitev tožbe v upravnem sporu v zvezi z dodelitvijo BPP. Želi namreč vložiti tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča, s katero je bila njena prošnja za dodelitev BPP zavrnjena. V takšnih ok0liščinah tožnica neutemeljeno nasprotuje uporabi 5. alineje 8. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - zahteva za varstvo zakonitosti - nepravdni postopek - namestitev otroka v zavod
V družinskem nepravdnem postopku je zahteva za varstvo zakonitosti izredno pravno sredstvo (385. do 391. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), o katerem odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Brez dvoma torej je, da gre za sodni postopek v smislu prej navedenih določb ZBPP, vendar pa lahko po prvem odstavku 385. člena ZPP zahtevo za varstvo zakonitosti vloži (le) državno tožilstvo, iz drugih zakonskih določb, ki urejajo to izredno pravno sredstvo, pa ne izhaja, da bi stranke nepravdnega postopka v zvezi z vložitvijo ZVZ imele kakršnekoli pravice. Ker torej stranke nepravdnega (ali pravdnega) postopka nimajo pravice pri sodišču vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, vložitve tega pravnega sredstva (oziroma pobude državnemu tožilstvu za vložitev tega pravnega sredstva) ni mogoče šteti za uresničevanje njihove pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 1. člena ZBPP).
ZUS-1 člen 51, 51/2, 63, 63/1. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 47.
mednarodna zaščita - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje zahteve - nova dejstva in novi dokazi - pravo EU - razlaga prava EU - načelo primarnosti prava EU - sodna praksa SEU - razlaga direktive - acte claire - pravica do učinkovitega sodnega varstva - presoja ex nunc - prekluzija - zaslišanje - glavna obravnava
Ko tožnik šele v sodnem postopku navede dejstva in dokaze, ki bi jih sicer lahko brez ovir predložil že v upravnem postopku, je pomembno, da način, na kakršnega je tožnik pridobil dokaz o zatrjevanem novem dejstvu in njegova vsebina, kot jo je tožnik povzel v tožbi, ne vzbujata nikakršnega dvoma v tem smislu, ali bi sodišče moralo zaslišati tožnika tudi v sodnem postopku.
Tožnikov zahtevek glede načela nevračanja je očitno neutemeljen. Izvedba dokaza z zaslišanjem tožnika v konkretnem primeru ni potrebna, ker nobeno dejstvo „ne kaže na to,“ da bi bilo zadevo treba presoditi drugače, kot jo je presodil organ, ki je izdal izpodbijani akt oziroma, da podrobna, popolna in ex nunc presoja ne bi bila možna zgolj z vpogledom v spis oziroma v vsebino tožbe, kjer je prevedena priložena izjava v angleščini.
Kar zadeva subsidiarno zaščito tožnik z ničemer ni utemeljeval in tudi ni predložil nobenih informacij o stanju v Alžiriji, kar bi kazalo na možnost, da bi bil tožniku dostop do trga dela, in sploh do drugih storitev v državi, ki so morda namenjene socialno ogroženim, namerno preprečen s strani državnih subjektov ali drugih, a ga država ne bi hotela zaščititi.