ZDavP-2 člen 139, 140. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - davčni inšpekcijski nadzor - finančni leasing - sale and lease back - zapisnik - pravica do izjave - ponovljeni postopek - kršitev pravice do izjave
Davčni organ je torej v ponovljenem postopku nadzora dopolnjeval ugotovitveni postopek. V takšni procesni situaciji pa bi moral zaradi zagotovitve pravice do izjave v polnem obsegu pred izdajo izpodbijane odločbe izdati in stranki vročiti zapisnik o ugotovitvah davčnega inšpekcijskega nadzora. V zvezi z njimi bi tožnica glede na prejšnji postopek lahko ponudila nove argumente, za kar je bila potencialno prikrajšana. Ker organ zapisnika ni izdal, s čimer je tožnici omejil pravico do izjave glede relevantnih dejstev, je podana bistvena kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
davčna izvršba - izterjava druge denarne nedavčne obveznosti - izpodbijanje izvršilnega naslova - skrajšani ugotovitveni postopek - zaslišanje - pravica do izjave
V zvezi z navedbo tožnika, da se ni izvedel noben pravdni postopek, v katerem bi bilo ugotovljeno, da je dolžnik, sodišče ugotavlja, da ima davčni organ skladno s 146. členom v zvezi s 156. členom ZDavP-2 pristojnost za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti, kamor spadajo tudi stroški postopka - sodna taksa, ki je določena v izvršilnem naslovu. Sodišče pritrjuje tožniku, da davčni organ ne predstavlja sodne veje oblasti, a ima za postopek davčne izvršbe zakonsko pooblastilo v prej navedenih členih ZDavP-2.
ZKnj-1 člen 17, 17/1. ZPP člen 19, 23, 23/1. ZZ člen 36, 36/2.
obvestilo o neizbiri - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - stvarna pristojnost - odstop tožbe pristojnemu sodišču
V konkretnem primeru je direktorja zavoda knjižnice pristojen imenovati svet knjižnice, ki je organ zavoda in ne organ republike, občine ali mesta, je za vsa vprašanja v zvezi s postopkom izbire kandidatov pristojno delovno sodišče in ne upravno sodišče. Takšen je bil tudi pouk v izpodbijanem obvestilu neizbranim kandidatom.
davčna izvršba - seznam izvršilnih naslovov - zamudne obresti - knjigovodska evidenca - tožbena novota - izvršilni postopek - davek na dodano vrednost (DDV) - odmera akontacije dohodnine - vrstni red plačila davka - preplačilo dohodnine - zastaranje
V predmetnem postopku (glede na ugotovitve pritožbenega organa v odločbi z dne 7. 10. 2020) je bilo ugotovljeno, da so bile terjatve v višini 534,94 EUR poravnane, zato se skladno z navedenim izvršba ne opravi. Ker je bil davčni dolg tožnice poravnan, je davčni organ na podlagi točke 1 prvega odstavka 155. člena ZDavP-2 izdal izpodbijani sklep.
omejitev gibanja - nevarnost pobega - obrazložitev odločbe
V skladu s 85. členom ZTuj-2 se v postopkih po tem zakonu, če z ZTuj-2 ni drugače določeno, uporabljajo določbe ZUP. Upravna odločba mora biti v skladu z 214. členom ZUP ustrezno obrazložena. Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, na način, da jo lahko sodišče preizkusiti ob morebitno vloženi tožbi. Za pošten postopek je torej bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega, kot tudi glede pravnih vidikov zadeve.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera stroškov zastopanja - odmera nagrade - odmera nagrade in stroškov odvetnika - pravni interes
Glede trditve, da je tožeča stranka sama sestavila tožbo, za katero je bila odvetniku priznana nagrada, stranka z interesom trdi, da je od tožeče stranke prejela predlog tožbe. Sodišče pritrjuje, da je odvetnik tudi v takem primeru upravičen do ustrezne nagrade, saj sestava in vložitev tožbe (ali drugega pravnega sredstva) vedno zahteva sodelovanje zastopane stranke z odvetnikom. Odmera stroškov in nagrade po določbah ZBPP je odvisna le od vrste oziroma obsega dodeljene BPP ter dejansko opravljenih storitev.
dohodnina - status rezidenta - središče življenjskih interesov - ugotavljanje rezidentskega statusa
S 1. 1. 2017 je začela veljati novela ZDoh-2R, s katero je bil 7. členu ZDoh-2 dodan nov drugi odstavek, ki se nanaša na vprašanje dvojnih rezidentov. V drugem odstavku 7. člena zakon določa, da se zavezanec ne glede na 6. člen ZDoh-2 šteje za nerezidenta v času, v katerem bi se štel za rezidenta po tem zakonu, če se v tem času po mednarodni pogodbi, ki jo je sklenila Slovenija, šteje samo za rezidenta druge države pogodbenice. Glede na spremenjen zakon in podane ugovore je torej treba ugotavljati tudi morebitno izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 7. člena ZDoh-2. Zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča je dejansko stanje v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno.
tožba v upravnem sporu - molk organa - tožba zaradi molka - zahteva stranke - preuranjena tožba - zavrženje tožbe
Tožba zaradi neizdaje akta je po določbah 28. člena ZUS-1 (med drugim) dovoljena, če organ (v enostopenjskem postopku) v predpisanem roku ne izda in vroči stranki odločbe, zoper katero ni pritožbe, ter je ne izda niti na posebno zahtevo stranke v nadaljnjih sedmih dneh (tretji odstavek 28. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 28. člena ZUS1-).
Odločba o priznanju statusa kmeta je ugotovitvene narave. Vprašanje statusa kmeta zainteresiranih kupcev ozroma sprejemnikov ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča je predhodno vprašanje, ki ima učinek samo v zadevi, v kateri je bilo predhodno vprašanje rešeno. To, da je bila odločba o statusu kmeta izdana po sprejemu ponudbe, v kateri je B. B. kot prizadeta stranka uveljavljal predkupno pravico, ni pravno odločilno dejstvo. Ključno za odločitev je, da je bila odločba o priznanju statusa kmeta pravnomočna v času odločanja prvostopenjskega organa.
ZUS-1 člen 31, 31/2. ZPP člen 104, 104/1, 146, 146/1.
verifikacija stare devizne vloge - pooblaščenec za sprejem pisanj - tožnik v tujini - jezik v postopku - nepopolna tožba - zavrženje vloge
Kljub temu, da je sodišče pojasnilo, da je treba iz razloga, ker tožniki živijo v tujini, imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in koga se lahko imenuje za pooblaščenca za sprejem pisanj, tožniki navedenega niso storili. Sodišču tudi niso predložili slovenskega prevoda tožbe. Prav tako tožniki niso navedli, zakaj tožijo ter kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost.
Ni dvoma, da potrdilo o dokončnosti in pravnomočnosti ni upravni akt. Nima narave oblastvenega odločanja in s svojimi učinki ne more spreminjati pravnega položaja stranke, kot tudi ne vplivati na razmerje med njo in organom. Potrdilo tudi nikoli ne pridobi lastnosti dokončnosti in pravnomočnosti, saj omenjeni značaj pridobijo samo upravni akti. V tej luči je upravni akt v pomenu drugega odstavka 2. člena ZUS-1 le odločba o zavrnitvi zahteve za izdajo potrdila o pravnomočnosti, dokončnosti in izvršljivosti.
Z zahtevo za izdajo potrdila pristojni organ praviloma ravna na dva načina: bodisi izda potrdilo ali pa zahtevo zavrne (četrti odstavek 180.a člena ZUP). Tako se v primerih, ko bi se v podobnih položajih zahteva zavrgla, o potrdilu navadno izda odločba. To pa pomeni, da bi moral Center za socialno delo z izpodbijanim delom odločbe zahteve tožeče stranke zavrniti in ne zavreči. Toda njegova odločitev je vsebinske narave,10 zato ne gre za pomanjkljivost, ki vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe.
stalno prebivališče - prijava stalnega prebivališča - tožbena novota - kršitve pravil postopka - načelo kontradiktornosti - posebni ugotovitveni postopek
Sama prijava stalnega prebivališča pomeni zgolj registracijo dejanskega bivanja, kar pa ne vpliva na lastninsko pravna razmerja ali druga civilno pravna razmerja.
Izjava tožnika, da je bil deložiran, pri čemer iz izjave priče izhaja, da je bil izseljen po 15 let trajajočih sodnih postopkih s pomočjo policije, ko ga je deložiral sodni izvršitelj I. I., ne daje podlago za prijavo stalnega prebivališča na željenem naslovu. Enako tudi ne nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
celovita presoja vplivov na okolje - sodelovanje javnosti - načelo javnosti
Ni dvoma, da je bila javna obravnava opravljena, preden je Ministrstvo ugotovilo, da je Okoljsko poročilo ustrezno (prvi odstavek 43. člena ZVO-1 in tretji odstavek 17. člena Uredbe o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe plana na okolje). Prav tako je jasno, da javna razgrnitev Okoljskega poročila, potrjenega s strani Ministrstva, ni trajala najmanj 30 dni, temveč kvečjemu šest dni (prvi odstavek 43.člena ZVO-1). S tem sta bili kršeni načeli javnosti (13. člen ZVO-1) in sodelovanja (prvi odstavek 6. člena ZVO-1). Javnosti tako ni bilo omogočeno, da se seznani z ustreznim, to je potrjenim Okoljskim poročilom, niti ni imela za tako seznanitev na razpolago zakonsko določenega časa.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - višina nagrade - obrazložitev akta
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj je toženka pri odmeri stroškov uporabila tar. št. 46 OT in zakaj ni sledila tožnikovi odmeri nagrade za opravljene storitve po tar. št. 39 OT. Kot namreč pravilno opozarja tožnik, e-mail ni nič drugega kot dopis, poslan po elektronski pošti in ne po klasični pošti, ki je lahko kratek, lahko je obrazložen, lahko gre za pisno pravno mnenje. V kolikor je toženka ocenila, da navedeno predstavlja storitve, za katere nagrade ni mogoče odmeriti po priglašeni tar. št. 39 OT, ampak je treba pri odmeri uporabiti tar. št. 46 OT, pa bi morala svojo odločitev pojasniti in obrazložiti, zakaj v zadevi ni bilo mogoče slediti tožnikovemu predlogu.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4. ZUreP-2 člen 194, 194/2.
razlastitev - sklep občinskega sveta - javna korist - obstoj javne koristi - subsidiarni upravni spor - posamični upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Čeprav izpodbijani sklep konkretno opredeljuje (z navedbo parc. št. in k.o.) nepremičnino, na katero se nanaša ugotovitev o izkazanosti nujne potrebnosti in javne koristi, to samo po sebi še ne pomeni, da gre za posamični akt, s katerim bi bilo poseženo v kakšno pravico tožečih strank. Izpodbijani sklep ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožečih strank in ne vpliva na lastninska upravičenja tožečih strank, zlasti ne na način, ki bi imel za posledico odvzem ali omejitev lastninske pravice.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 12, 12-2, 24, 91. ZUP člen 196, 196/1, 237, 237/2, 237/2-7.
Tožniki so s svojimi ugovori in predloženimi strokovnimi mnenji v upravnem postopku zbudili dvom v jasnost in popolnost oziroma pravilnost podanih izvedenskih mnenj, zato bi upravni organ moral postopati skladno z 196. členom ZUP in dokazovanje s postavljenima izvedencema dopolniti. V zvezi z ugovorom, da je ugotovitev vseh odmikov od sosednjih parcel ob upoštevanju 24. člena OPN MOL ID napačna, izpodbijana odločba nima razlogov, niti nanj vsebinsko ni odgovoril organ druge stopnje v pritožbeni odločbi. Zato izpodbijane odločbe v zvezi s pritožbeno odločbo v tem delu ni mogoče preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tujec - vzajemnost - dokazovanje vzajemnosti - pravica do izjave
Toženka bi morala pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika seznaniti z ugotovitvami glede (ne)obstoja mednarodnih pogodb in vzajemnosti in mu dati možnost, da se o tem izjavi.
Neobstoj vzajemnosti v izpodbijani odločbi niti ni bil izrecno ugotovljen, ampak je toženka, ker s strani Pakistana (še) ni prejela odgovora o pravu na področju brezplačne pravne pomoči, zaključila, da ugotavljanje vzajemnosti ni mogoče in da zato pogoj vzajemnosti ni izpolnjen.
Ob zavrnitvi tožbenih navedb o razdedinjenju B. B., ostaja neizpodbito dejstvo tudi, da se je B. B. 5. 7. 2017 odpovedal dedovanju po svojem pokojnem očetu C. C., tako da je A. A. kot soproga pokojnega C. C. tedaj postala edina dedinja. Izpodbijana odločba je bila torej izdana le dve leti po tem, ko je A. A. od B. B. neodplačno pridobila premoženje v smislu prvega odstavka 148. člena ZDavP-2 (tj. odkar se je B. B. odpovedal dedovanju), kar je pred iztekom petletnega relativnega zastaralnega roka iz prvega odstavka 125. člena ZDavP-2. To pomeni, da ni bila zastarana niti pravica do izterjave zoper B. B. niti pravica do odmere zoper A. A., kot se neutemeljeno navaja v tožbi.
ZMZ-1 člen 49, 49/6, 50, 50/2. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 28.
Upravno sodišče v tej zadevi ne šteje, da zapustitev države avtomatično pomeni izgubo pravnega interesa za nadaljevanje upravnega spora, saj je izguba pravnega interesa za tožbo odvisna od konkretnih okoliščin in razlogov za zapustitev države in s tem v zvezi od presoje sorazmernosti posega v pravico do učinkovitega sodnega varstva. Sodišče je zato v konkretnem primeru zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo tožnika zavrglo, ker upravni akt, ki se izpodbija, zaradi svobodne izbire tožnika, da zapusti Slovenijo in se vanjo ne vrne, očitno ne posega več v pravico ali neposredno na zakon oprto korist tožnika.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - telefonsko naročniško razmerje - plačilo opravljenih storitev - gostovanje v tujini
Iz naročniške pogodbe in aneksa ne izhaja, da naročnik in uporabnik ne bosta ista oseba. Ob tako sklenjeni naročniški pogodbi pa je operater upošteval veljavno zakonodajo, ki ga veže v primerih, ko poraba na določeni telefonski številki doseže določeno mejo in o tem obvešča uporabnika.