brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožnica je vložila prošnjo za BPP osebno, organ pa je dopis za dopolnitev nepopolne vloge po elektronski poti vročal B. B., ki je bila v prošnji za BPP navedena kot morebitna izbrana odvetnica. Ker prošnja za BPP ni bila vložena po pooblaščencu, je organ ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 67. člena ZUP, zato sankcija za neodpravo pomanjkljivosti (zavrženje vloge) tožnice ne more doleteti.
lekarniška dejavnost - podružnica - mreža lekarniške dejavnosti na primarni ravni - koncesija - izdaja dovoljenja - kršitev svobodne gospodarske pobude - javna služba - javna korist - omejevanje konkurence
Prvostopenjski organ ne sme izdati dovoljenja za ustanovitev podružnice lekarne, če na gravitacijskem območju že deluje lekarna.
ZLD-1 v 8. in 10. členu določa več pogojev za ustanovitev podružnice lekarne, pri čemer morajo biti vsi kumulativno izpolnjeni, da se lahko izda dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne.
Položaj koncesionarja imajo zasebni lekarnarji na območju občine, ki je koncesijo podelila, oziroma na območju sosednjih občin, če so te skupaj podelile koncesijo. Le koncesionar pa lahko lekarniško dejavnost opravlja tudi v podružnici lekarne.
sofinanciranje iz javnih sredstev - državna pomoč - izpad dohodka - pogoji za dodelitev sredstev - nepopolno dejansko stanje
Ker torej organ pri odločanju ni presojal pogojev za vračilo prejete pomoči, kot so ti določeni v drugem odstavku 22. člena ZIUZEOP, in je torej odločitev v celoti oprl le na izjavo stranke, materialno pravo v postopku ni bilo (pravilno) uporabljeno, v posledici česar tudi dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev v zadevi, ni bilo ugotovljeno.
Upravni organ, ki odloča v zadevi, je namreč dolžan po zakonu sam ugotoviti dejansko stanje, pomembno za odločitev, in nato, če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za vračilo, izdati odločbo, s katero prejemniku sredstev odredi, naj prejeta sredstva vrne.
Pravilnik o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja (2006) člen 7, 7/3, 19. ZOFVI člen 17, 92,104.
strokovni izpit - pristop k strokovnemu izpitu - pogoji za pristop - izpolnjevanje pogojev za opravljanje strokovnega izpita - zasebna šola
Tožena stranka ni imela pravne podlage, da ne bi tožnici priznala praktičnih nastopov, ki so bili opravljeni v zasebni šoli z javno veljavnim izobraževalnim programom po posebnih pedagoških načelih.
Tudi če Waldorfska glasbena šola opravlja program s pridobljeno javno veljavnostjo po posebnih pedagoških načelih, je zaradi tega še vedno možno preveriti, ali tožnica izpolnjuje pogoje o izobrazbi. Pogoje o izobrazbi se ugotavlja s priloženo dokumentacijo – diplomo, ki jo je tožnica tudi priložila.
V drugem odstavku 104. člena ZOFVI je sicer res določeno, da strokovnim delavcem v zasebnih vrtcih in šolah, ki izvajajo programe za predšolske otroke, oziroma izobraževalne programe po posebnih pedagoških načelih, ni treba izpolnjevati takih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci v drugih zasebnih vrtcih in šolah, ki izvajajo javne veljavne programe. Vendar pa to še ne more biti razlog, da tožena stranka ne bi mogla ugotavljati, ali kandidat, ki poučuje v izobraževalnem programu po posebnih pedagoških načelih, izpolnjuje pogoje za pristop k izpitu.
Prvi odstavek 36. člena ZBPP določa, da če bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni organ za BPP po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli brezplačno pravno pomoč samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (nujna brezplačna pravna pomoč). Toženka tega, ali je ta pogoj izpolnjen, utemeljeno ni niti ugotavljala, saj vsebinske predpostavke za meritorno obravnavo zadeve niso bile izpolnjene.
ZLD-1 člen 10, 10/3, 39, 39/2. ZUP člen 42, 42/1, 129, 129/1, 129/1-2.
koncesije - lekarniška dejavnost - podružnica - dovoljenje za poslovanje - stvarna legitimacija - sposobnost biti stranka
V konkretnem primeru niso podani razlogi za zavrženje vloge iz 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, saj tožeča stranka uveljavlja svojo pravico ali pravno korist, ker ima pravico vložiti vlogo za verifikacijo lekarniške podružnice, če meni, da so za to izpolnjeni zakonski pogoji. Prav tako je po ZUP tožeča stranka lahko stranka v postopku, saj je skladno s prvim odstavkom 42. člena ZUP stranka v upravnem postopku lahko vsaka fizična in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. Tožena stranka bi tako morala vlogo tožeče stranke obravnavati po vsebini. Tožnica lahko vloži vlogo za izdajo dovoljenja za poslovanje podružnice za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju druge občine, ki pa bi jo moral prvostopenjski organ sprejet v vsebinsko presojo ter se do nje vsebinsko opredeli in presoditi ali tožnica izpolnjuje zakonske pogoje za izdajo dovoljenja za poslovanje podružnice.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - deklaracija za proizvodno napravo - podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov - preuranjena odločitev
Glede predmetne zadeve je sodišče ugotovilo, da je bilo tožbi tožeče stranke v zadevi II U 523/2019 ugodeno in torej odločitev o podaljšanju deklaracije za predmetno proizvodno napravo še ni pravnomočna. Glede na to, da ta odločitev ni pravnomočna, pa je preuranjena tudi v tem upravnem sporu izpodbijana odločitev o tem, da je odločba o dodeljeni podpori za električno energijo v predmetni proizvodni napravi nehala veljati.
davčna izvršba - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Na podlagi drugega odstavka 157. člena ZDavP-2 se pritožbo zoper sklep o izvršbi vloži v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi pri davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi. Zakonski rok za vložitev pritožbe iz drugega odstavka 157. člena ZDavP-2 je materialen rok, prekoračitev tega roka pa ima za stranko posledico prekluzijo, torej izgubo pravice do vložitve pritožbe. V konkretnem primeru je tožnik sklep o izvršbi z dne 10. 10. 2019, zoper katerega je vložil pritožbo, prejel s fikcijo vročitve 29. 10. 2019. Pritožbeni rok 8 dni je začel teči naslednji dan po vročitvi, torej 30. 10. 2019 in se je iztekel 6. 11. 2019. Tožnik pa je vložil pritožbo po pošti vložil 11. 11. 2019, kar pa je tudi po presoji sodišča prepozno.
izvršba - upravna izvršba - obrazložitev - denarna kazen - izvršba s prisilitvijo - izvršba po drugih osebah - način izvršbe - bistvena kršitev določb postopka
Upravni organ bi moral obrazložiti odločitev o izbranem načinu izvršbe in višini denarne kazni ter obrazloženo zavrniti s tem povezane ugovore zavezanca. Šele tako bi bil možen preizkus načina izvršbe, ali je organ pri njegovi izbiri upošteval za zavezanca najmilejši način. V tem delu gre zato pritrditi tožnikoma, da je podana bistvena kršitev pravil upravnega postoka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZUP člen 290, 290/1, 292, 292/1. ZUreP-3 člen 159, 159/1, 166.
ukrep občinskega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - možnost priključitve na javno komunalno omrežje - izvršljivost odločbe - komunalna oprema
Pojem „priključitev na javno kanalizacijsko omrežje“, kot izhaja iz izvršilnega naslova, je treba v tem primeru po presoji sodišča razlagati tako, da imata tožnika kot zavezanca dolžnost zagotoviti le izgradnjo ustreznega priključka na komunalno opremo. Za ugotovitev (ne)izvršljivosti odločbe z dne 19. 7. 2017 je torej pomembno ugotoviti, ali se lahko tožnika priključita na javno kanalizacijsko omrežje le na podlagi izgradnje posameznega priključka, ali pa morata dejansko opraviti posege, ki predstavljajo komunalno opremo, katero pa mora na podlagi zakona, zagotoviti toženka.
davčni inšpekcijski nadzor - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - prenehanje veljavnosti - izpodbojna tožba - izboljšanje pravnega položaja tožeče stranke - pravni interes
V odmernem postopku je že bila izdana odmerna odločba, kakor tudi sklep o izvršbi med drugim tudi v zvezi z davčno obveznostjo, odmerjeno s predhodno navedeno odmerno odločbo, katere plačilo davčne obveznosti je bilo zavarovano z izpodbijanim sklepom. Začasen sklep o zavarovanju davčne obveznosti je s tem prenehal veljati. S prenehanjem veljavnosti sklepa pa prenehajo tudi njegovi pravni učinki na strankin pravni položaj, saj neveljaven sklep ne posega več v pravice oziroma pravne koristi davčnega zavezanca. Glede na predhodno navedeno si tožnik svojega pravnega položaja v upravnem sporu z izpodbojno tožbo, v kateri predlaga odpravo upravnega akta, ne more več izboljšati. Odprava upravnega akta namreč pomeni vzpostavitev stanja, kot je bilo pred izdajo upravnega akta in možnost ponovitve upravnega postopka oziroma ponovnega odločanja pred pristojnim organom, kar pa pri začasnem sklepu o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti ni več mogoče.
ZIUOPDVE člen 109, 109/1, 113. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2-18.
COVID-19 - interventni ukrepi - povračilo stroškov - osnovni kapital - pravo EU - mikro družba
Sodišče zavrača tožnikove očitke o zmotno uporabljenem materialnem pravu, ker davčni organ ni upošteval točke 3.12 oziroma podtočke 87.f Začasnega okvirja, saj določila Začasnega okvirja niso zavezujoča, niti jih zakonodajalec (v zvezi z odstopanjem za mikro in mala podjetja v težavah) ni prenesel v določila ZIUOPDVE. Zavezujočo naravo mu ne daje niti 113. člen ZIUOPDVE.
telekomunikacije - nadzor - namen trženja - soglasje naročnika
Besedilo tretjega odstavka 158. člena ZEKom-1 izrecno vsebuje zgolj zahtevo po soglasju naročnika ali uporabnika, pri čemer pa iz besedila ne izhaja, da bi moralo biti to soglasje predhodno oz. vnaprejšnje.
Iz tretjega odstavka 158. člena ZEKom-1 tako ne izhaja zahteva po tem, da je pri izvajanju osebnih trženjskih klicev potrebno predhodno soglasje naročnika oz. uporabnika, tj. soglasje, ki bi ga moral klicatelj pridobiti še pred izvedbo samega klica. Takšno zahtevo bi glede na Direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah - 2002/58/ES nacionalna zakonodaja sicer lahko vsebovala, a je po presoji sodišča ne.
informacije javnega značaja - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Sodišče je na podlagi vpogleda podatkov sodnega vpisnika tožb ugotovilo, da je bilo v upravnem sporu št. I U 1128/2018 že pravnomočno odločeno. Tedaj je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo odločbo AKOS, sedaj tožnika, ter mu zadevo vrnilo v ponoven postopek, kar posledično istočasno pomeni tudi, da si tožnik v konkretnem primeru svojega pravnega položaja tudi ob morebitni ugoditvi njegovi tožbi v ničemer ne more več izboljšati.
Ker je ukrep 3. 1. 2023 prenehal veljati, si tožnik z odpravo izpodbijanega akta, tudi če bi bilo tožbi ugodeno, očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Obdobje, za katerega je bil pridržan, je namreč preteklo in ga po naravi stvari, čeprav odprava upravnega akta učinkuje ex tunc, ni več mogoče vrniti v stanje pred izdajo odločbe. V primeru, če bi toženka ukrep podaljšala, bi morala izdat nov upravni akt, zoper katerega bi bilo dovoljeno samostojno pravno varstvo.
razlastitev nepremičnine - pogoji za razlastitev - javna korist - načelo sorazmernosti
V obravnavanem primeru je upravni organ opravil zgolj preizkus podanosti javne koristi v abstraktnem pogledu, zato je napačno uporabil materialni zakon. Izostala je ugotovitev dejanskega stanja glede konkretne javne koristi. Da so uresničeni postulati o nujnosti in potrebnosti uresničitve razlastitvenega namena v obravnavanem primeru, kot je gradnja objektov za izvedbo strateške investicije, je potrebno v konkretnem primeru tudi ugotoviti, ali je predviden namen strateške investicije na tožnikovi nepremičnini nujno potreben ter ugotoviti sorazmernost med pomenom razlastitvenega namena (javne koristi) in težo razlastitve kot posega v lastninsko pravico.
ZMZ-1 člen 49, 49/1, 49/1-5, 52, 52/1, 52/1-1, 52/1-2.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - prosilec iz Maroka - varna izvorna država
Tožnik ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je namreč očitno, da je tožnik izvorno državo zapustil zaradi slabših življenjskih in družinskih razmer oziroma želje po izboljšanju življenjskih razmer, tožnik pa niti ne zatrjuje, toliko manj dokaže utemeljen strah pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.
V konkretnem primeru je izpodbijana odločba utemeljena dodatno tudi na ugotovitvi tožene stranke, da tožnik prihaja iz varne izvorne države, česar tožnik v upravnem sporu niti ne izpodbija.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - dejstva in dokazi
Tožnik ni navajal okoliščin, ki bi lahko bile razlog za priznanje mednarodne zaščite. Ni izkazal, da bi imel utemeljen strah pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju oziroma da bi bil ob vrnitvi tja soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo kot jo določa 28. člen ZMZ-1.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - družinski spor
Zaradi besednega spora z očetom zaradi stanovanja, ki mu ga oče ni želel prepustiti, tožnik ne izpolnjuje pogojev za podelitev statusa begunca niti subsidiarne zaščite, saj gre za njegovo zasebno družinsko zadevo, ne pa za preganjanje zaradi katerega izmed razlogov po Ženevski konvenciji oziroma ZMZ-1. Premoženje ni značilnost, ki bi bila nesprejemljiva in takšna, da bi lahko opredeljevala posebno družbeno skupino v smislu Ženevske konvencije oziroma ZMZ-1, poleg tega skupina, ki bi jo opredeljevalo zgolj premoženje ni toliko določljiva, da bi ustrezala kriteriju »posebne družbene« skupine.
Morebitno zmanjšanje ekonomskih pravic zaradi slabše ekonomske razvitosti prosilčeve izvorne države, v primerjavi z (ekonomskimi) pravicami, ki jih uživa v državi, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite niti po presoji Vrhovnega sodišča RS.
mednarodna zaščita - pospešen postopek - očitno neutemeljena prošnja - istovetnost - ekonomski razlog - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev
Tožnikov se pri utemeljitvi svoje prošnje za mednarodno zaščito sklicuje deloma tudi na slabo ekonomsko situacijo ter posledično hipotetično slabše pogoje za življenje.Iz vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je prosilčeva sposobnost ekonomskega preživetja v njegovem izvornem kraju. Gre namreč za okoliščino, ki sproža vprašanje pomoči zaradi humanitarnih razlogov in ne razlogov mednarodne zaščite.
Tožnik je tudi samovoljno uničil svoj potni list in osebno izkaznico, ne da bi ju fotografiral oziroma shranil njune fotografije.