GZ člen 42, 42/1, 42/2, 43, 43/1. ZUP člen 114, 114/1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - soglasje mejaša - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge - stroški upravnega postopka
Iz poziva na dopolnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja izhaja le zahteva za predložitev soglasja, ne pa obrazložitev dejanskega stanja zadeve, ki sporno predložitev soglasja zahteva. Organ je glede na navedeno kršil pravila postopka - obveznost obrazložitve, zakaj terja dopolnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, kar vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
Organ je odločil, da je investitor dolžan plačati stroške pravnega zastopanja svojega pooblaščenca, za kar pa ni podlage v prvem odstavku 114. člena ZUP.
ZZUOOP člen 16, 16/1, 16/1-3. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2021) člen 5, 5-3. ZNB člen 39, 39/1, 39/1-4. URS člen 125.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved prodaje blaga - COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - odločitev ustavnega sodišča - exceptio illegalis
Ob upoštevanju obvezne narave odločbe Ustavnega sodišča je mogoče ugotoviti, da je tudi Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji iz enakih razlogov, kot izhajajo iz odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-155/20-24 z dne 7. 10. 2021, v neskladju z 49. členom in prvim odstavkom 74. člena Ustave, zato ne more biti podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa iz tretje alineje 16. člena ZZUOOP. Sodišče mora zato navedeno odločbo Ustavnega sodišča upoštevati tako, da z uporabo instituta exceptio illegalis odkloni uporabo Odloka v konkretni zadevi, kar posledično pomeni, da mora spregledati veljavnost 1. in 5. člena Odloka, ki določata materialnopravno podlago za izrek izpodbijanega inšpekcijskega ukrepa.
URS člen 49, 74, 74/1. ZZUOOP člen 16. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2020) člen 1, 5.
Mogoče je ugotoviti, da je tudi Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji v neskladju z 49. členom in prvim odstavkom 74. člena URS, zato ne more biti podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa iz tretje alineje 16. člena ZZUOOP. Sodišče mora zato navedeno odločbo Ustavnega sodišča upoštevati tako, da z uporabo instituta exceptio illegalis odkloni uporabo Odloka v konkretni zadevi, kar posledično pomeni, da mora spregledati veljavnost 1. in 5. člena Odloka, ki določata materialnopravno podlago za izrek izpodbijanega inšpekcijskega ukrepa.
davek od dohodka iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - povezane osebe - navidezni pravni posel (simuliran pravni posel) - davčna ugodnost - zloraba predpisov - davčna optimizacija - subjektivni element - objektivni element
Glede na predhodno navedeno je za ugotovitev nedovoljenega davčnega izogibanja bistveno, da je bil pravni posel ali več pravnih poslov sklenjen z izključnim ali bistvenim namenom, da se prepreči doseganje cilja davčnega predpisa (umeten konstrukt brez ekonomskih razlogov), kar mora temeljiti na objektivnih in subjektivnih okoliščinah, ugotovljenih v konkretni zadevi, česar pa sodišče v konkretnem primeru ne more preizkusiti.
V postopku davčne izvršbe zavezanec za davek ne more vplivati na vrstni red poplačila davka. Navedeno pravilo tako pomeni, da znotraj posamezne vrste davka zavezanec ne more sam določati vrstnega reda plačil in torej ne more doseči prednostne poravnave pozneje dospele obveznosti te vrste davka.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - varovalni pas ceste - soglasje - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka
Organ pogodbe, sklenjene z A., d.d., tožniku skupaj z zapisnikom ni posredoval niti njene vsebine (vsaj v relevantnem delu) ni povzel v izpodbijani odločbi. Tožnik zato po presoji sodišča utemeljeno ugovarja, da je bilo v postopku kršeno načelo zaslišanja stranke (prvi odstavek 9. člena ZUP), saj je okoliščina, ki naj bi izhajala iz navedene pogodbe, bistvena za določitev inšpekcijskega zavezanca. S tem je organ kršil obveznost seznanitve inšpekcijskega zavezanca z vsemi relevantnimi dejstvi, na katere je oprta naložitev odstranitve objekta za oglaševanje, mednje pa šteje okoliščina, kdo in na kakšni podlagi šteje za inšpekcijskega zavezanca.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje - nenapovedani dohodki - vezanost upravnega organa na sodbo Upravnega sodišča
Kljub temu, da je sodišče v prejšnjem postopku izpodbijano odločbo odpravilo v celoti, to ne pomeni, da davčni organ ni bil vezan na razloge iz obrazložitve te sodbe v zvezi s položenim zneskom gotovine. Davčni organ je v ponovljenem postopku vezan ne le na pravno mnenje sodišča, ampak tudi na s sodbo ugotovljena dejstva oziroma dejansko stanje.
Pri izplačilih občine A. je davčni organ pravilno odločil, da ne gre za sredstva, do katerih bi bila tožnica upravičena na podlagi povračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. V postopku je bilo ugotovljeno, da so upravičenci praviloma dobili eno nakazilo v višini 2.038,25 EUR za en telefonski priključek, razen nekaj oseb, ki so bile povezane z občino A. Med njimi je tudi tožnica, ki je prejela več nakazil zgoraj navedenega zneska, nekatera med njimi na TRR svojih družinskih članov. Pri tem so bili v nekaterih primerih kot prejemniki navedene druge fizične osebe, s čimer je občina po mnenju davčnega organa želela prikriti dejanskega prejemnika sredstev. Tožnica višji znesek utemeljuje s plačilom lastnega vložka dela in materiala, čemur pa sodišče ne sledi. Ne tožnica ne priča namreč nista pojasnili višjih izplačil ravno in zgolj osebam, ki so sodelovale pri odločanju o izplačilih navedenih sredstev. Nasprotno iz izpodbijane odločbe izhaja, da so ostali upravičenci prejeli le eno nakazilo, ne glede na to, ali so uveljavljali še kakšna dodatna dela oziroma stroške v zvezi z vlaganji.
ZIUOPDVE člen 109, 109/1, 113. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2-18.
COVID-19 - interventni ukrepi - povračilo stroškov - osnovni kapital - pravo EU - enakost pred zakonom - zmanjšanje osnovnega kapitala - pravna praznina - pravna domneva - državna pomoč
Sodišče se glede navedenega strinja s stališči prvostopenjskega in pritožbenega organa, da določila Začasnega okvirja za ukrepe državnih pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu Covid-19 niso zavezujoča za države članice EU, saj so z Začasnim okvirjem oziroma sporočilom določene le vrste in obsegi pomoči, ki jih posamezna država članica EU lahko uporabi.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova odmere dohodnine - dohodki iz tujine - drug dohodek - sodelovanje v postopku
Tožniku je bil pred izdajo izpodbijane odmerne odločbe vročen sklep o začetku obnove postopka z navedbo podlag za obnovo in s priloženim zapisnikom DIN, ki je predstavljal podlago za uvedbo postopka obnove, ter da izrecno povabljen, da se udeležuje postopka. Tožnik je nato sicer izjavil, da želi sodelovati v postopku, vendar tega ni uresničil, saj do izdaje izpodbijane odločbe ni več ne izjavil ne predložil ničesar. Kar vse pomeni, da je tožnik možnost sodelovanja v obnovljenem postopku in možnost izjave v postopku pred izdajo odločbe imel in da zato ne more očitati davčnemu organu, da mu tega ni omogočil in da je s tem prekršil pravila postopka.
ZZUOOP člen 16, 16/1, 16/1-3. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2021) člen 5, 5-3. ZNB člen 39, 39/1, 39/1-4. URS člen 125.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved prodaje blaga - COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - odločitev ustavnega sodišča - exceptio illegalis
Ob upoštevanju obvezne narave odločbe Ustavnega sodišča je mogoče ugotoviti, da je tudi Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji iz enakih razlogov, kot izhajajo iz odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-155/20-24 z dne 7. 10. 2021, v neskladju z 49. členom in prvim odstavkom 74. člena Ustave, zato ne more biti podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa iz tretje alineje 16. člena ZZUOOP. Sodišče mora zato navedeno odločbo Ustavnega sodišča upoštevati tako, da z uporabo instituta exceptio illegalis odkloni uporabo Odloka v konkretni zadevi, kar posledično pomeni, da mora spregledati veljavnost 1. in 5. člena Odloka, ki določata materialnopravno podlago za izrek izpodbijanega inšpekcijskega ukrepa.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - odstop od naročniške pogodbe - sprememba pogojev poslovanja - pogodbena kazen - prekinitev pogodbe - strošek zaradi prekinitve pogodbe
Ugodnosti, ki jih je naročnik prejel zaradi dogovorjenega minimalnega trajanja naročniškega razmerja (v obliki znižane mesečne naročnine), je treba v primeru predčasne prekinitve takšnega razmerja šteti med stroške prekinitve, ki jih nosi operater.
inšpekcijski postopek - delo na črno - prepoved opravljanja dela - poslovodna oseba - direktor družbe - pogodba o zaposlitvi - pogodba civilnega prava - elementi delovnega razmerja
Direktor je za drugega tožnika opravljal dela in opravila v okviru dejavnosti drugega tožnika, ta pa je dejavnost trgovine z rabljenimi poškodovanimi vozili, delo varjena piva in da je uporabljal tovorno vozilo v lasti drugega tožnika, ki pa je zanj plačeval račune, namenjene njegovi privatni rabi. Z izpodbijano odločbo se ugotavlja, da je drugi tožnik s tem, ko je A. A. omogočil delo brez pravne podlage in brez prijave v obvezna socialna zavarovanja, kršil prvo alinejo prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1.
identifikacija vozila - potrdilo o skladnosti - registracija vozila - stvarna pristojnost - odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Motorno vozilo je bilo uvoženo iz tretje države nečlanice EU, zaradi česar bi moral biti za vozilo voden postopek posamične odobritve vozila po 16. členu ZMV-1, za izvedbo katerega je po samem zakonu pristojna Agencija Republike Slovenije za varnost prometa, in ne postopek identifikacije in ocene tehničnega stanja vozila, ki ga je družba vodila na podlagi prejete vloge. Za pravilnost zaključka, da je bilo predmetno „potrdilo o skladnosti za posamično odobreno vozilo“ izdano po strokovni organizaciji kot stvarno nepristojnem organu, je namreč ključna ugotovitev, na podlagi kakšnih zahtev tožnika in v vsebinsko kakšnem postopku je bilo potrdilo izdano.
Napačna ugotovitev dejanskega stanja po prvem odstavku 274. člena ZUP ne more biti razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici.
mednarodna zaščita - zahtevek za ponovno uvedbo postopka - nova dejstva in novi dokazi
Tožnik svoj zahtevek utemeljuje z enakimi razlogi, ki so po njegovih lastnih navedbah obstajala že v času prvotnega postopka za priznanje mednarodne zaščite, njegove izjave ob vložitvi Zahtevka za uvedbo ponovnega postopka pa se nanašajo na nadaljnje dogodke, o katerih je govoril že v Prošnji z dne 26. 11. 2021 in je zato v Zahtevku za uvedbo ponovnega postopka po vsebini uveljavljal enake razloge, kot jih je navajal že v prvotnem postopku za priznanje mednarodne zaščite.
Ker je bil dokaz z zaslišanjem prič, za katere tožnik navaja, da so bile prisotne pri spornih transakcijah, katerih obstoj je ključno materialnopravno dejstvo v zadevi, in je večina od teh oseb v pisnih izjavah to dejstvo tudi potrdila, iz razloga, ker davčni organ pri izvedbi dokaza ni omogočil tožniku sodelovati in tudi ni pridobil soglasja za takšno izvedbo dokaza in tudi po pridobitvi pisnih izjav teh oseb ni zaslišal na ustni obravnavi ob prisotnosti tožnika, te kršitve pa ni odpravil niti v postopku izdaje dopolnilnega zapisnika ali v pritožbenem postopku, je prišlo do absolutno bistvene kršitve pravil postopka.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-4. ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2009) člen 3, 3/1.
državljanstvo - prošnja za sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - zagotovljenost trajnega vira preživljanja - denarna sredstva
Kot je pojasnilo Vrhovno sodišče v sodbi X Ips 41/2021 in enako tudi v sodbi X Ips 8/2021, iz citiranih določb 10. člena ZDRS izhaja, da mora prosilec za sprejem v državljanstvo razpolagati z zadostnimi sredstvi za preživljanje, taka pa so sredstva vsaj v višini osnovnega minimalnega dohodka. Ker je zakonodajalec pri opredelitvi obravnavanega pogoja uporabil splošen pojem "sredstva", to kaže, da njegov namen ni bil v omejevanju za preživljanje potrebnih sredstev na določeno vrsto in obliko premoženja. To ne izhaja niti iz ostalih določb ZDRS v smislu, da oseba nima zagotovljenih sredstev za preživljanje, če ne razpolaga s točno določenim premoženjem oziroma virom tega premoženja. Tako tudi ni določeno, da so sredstva, ki po tem zakonu zagotavljajo materialno in socialno varnost, samo sredstva, ki jih prosilec prejme v obliki denarnih izplačil. Kot sredstva, ki mu zagotavljajo materialno in socialno varnost, je treba upoštevati vse, kar ima svojo denarno vrednost in je lahko predmet prosilčevega razpolaganja. To pa niso samo denarni prejemki, ampak tudi ostalo prosilčevo premoženje.
Šele po odločitvi o morebiti vloženi pritožbi bo odmerna odločba postala dokončna, kar pomeni, da bo zoper njo stranka lahko sprožila upravni spor, če z odločitvijo ne bo zadovoljna. Upravni spor je namreč mogoče sprožiti šele potem, ko stranka izčrpa redna pravna sredstva, ki so ji na voljo v upravnem postopku.
Na tej podlagi je tožena stranka pravilno zaključila, da prevozniki gorivo kupujejo po lastni presoji in kot lastniki svobodno odločajo o kakovosti, količini, vrsti goriva in času nakupa, pri tem pa opravljajo svojo dejavnost, le poravnali so obveznost z uporabo omenjene kartice. Tožeča stranka torej z gorivom ni razpolagala kot njegov lastnik, temveč je s kartico prevozniku le omogočila plačilo nakupa goriva oziroma plačila cestnine. To pa pomeni, da tožeča stranka ni upravičena do vračila DDV, ker pogoji iz 74. člena ZDDV-1 niso izpolnjeni.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - umik zahteve - stroški upravnega postopka - načelo uspeha
Na podlagi prvega odstavka 114. člena ZUP bi morala toženka, preden je samovoljno štela, da je tožnica umaknila predlog za rešitev spora, ugotoviti, ali se je postopek, ki ga je tožnica pred toženko začela, res končal v njeno škodo. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je operater izpolnil zahtevek tožnice tekom postopka pred toženko, torej toženka ni mogla šteti, da se je postopek končal v tožničino škodo, saj je kot posledico postopka dobila to, kar je zahtevala
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 7, 7/2, 12, 12/2.
prošnja za mednarodno zaščito - mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Na podlagi drugega odstavka 12. člena Uredbe Dublin III, je za obravnavanje prošnje, kadar prosilec poseduje veljavni vizum, odgovorna država članica, ki je vizum izdala.