izdaja gradbenega dovoljenja - stroški postopka - akcesorni zahtevek - napačna uporaba materialnega prava
Odločitev o stroških, ki je predmet izpodbijanega sklepa, je akcesorna odločitvi o glavni stvari in deli njeno pravno usodo, z odpravo odločbe o glavni stvari je tako odpadla tudi podlaga oziroma temelj za izdajo izpodbijanega sklepa.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-2, 63, 63/1. ZUS-1 člen 32, 32/2. ZPP člen 214.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje - začasna odredba - neprerekana dejstva - država prvega azila
Toženka ne prereka tožnikovih navedb, da mu bo nastala težko popravljiva škoda, ker bi v primeru, da bo izpodbijani sklep izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, to pomenilo (med drugim), da vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, čeprav bi v tem upravnem sporu uspel. Toženka ne prereka navedb tožnika, da bi v primeru, da bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred odločitvijo sodišča o tožbi in se tožnik v času odločanja ne bi več nahajal na območju Republike Slovenije, to pomenilo, da tudi ne bi bil več pod jurisdikcijo Slovenije. Toženka ne prereka, da tožnik zaradi tega ne bi mogel več izkazovati pravnega interesa, kar bi pomenilo za tožnika kršitev pravice iz 23. in 25. člena Ustave RS. Toženka teh navedb ne prereka, zato jih sodišče šteje za priznane.
dodelitev brezplačne pravno pomoči - izredna brezplačna pravna pomoč - poslovna sposobnost - pomanjkljiva obrazložitev
Tožena stranka se ni opredelila do tožnikovih navedb v dopolnitvi prošnje za BPP z dne 31. 10. 2022, s katerimi se je skliceval na delen odvzem svoje poslovne sposobnosti, kar je prav tako lahko razlog za priznanje izjemne BPP
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenje - obnova upravnega postopka stranski udeleženec - zavrženje predloga za obnovo postopka - rok za obnovo postopka - začetek teka roka za obnovo postopka - verjetno izkazana dejstva
Od stranskega udeleženca ni mogoče zahtevati, da vloži predlog za obnovo postopka, dokler se ne seznani s konkretnimi okoliščinami do te mere, da lahko s stopnjo verjetnosti ugotovi, da gre za poseg v njegove pravne koristi. To pa pomeni, da začne subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka na tej podlagi teči takrat, ko je stranski udeleženec s tem seznanjen, te okoliščine pa je treba izkazati s stopnjo verjetnosti.
Iz navedenih razlogov sodišče odstopa od drugačnih stališč v sodni praksi (npr. sodba I U 1768/2013 z dne 6. 3. 2014), iz katerih izhaja, da je za začetek teka roka odločilen dan, ko se je predlagatelj obnove seznanil s tem, da je bila odločba izdana, in ne dan, ko je bil seznanjen z njeno vsebino.
davki - davek na darila in dediščine - dedovanje denacionaliziranega premoženja - predmet obdavčenja - prejem premoženja - dvojno obdavčenje - uporaba Konvencije o odpravi dvojnega obdavčenja
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sodbo X Ips 218/2014 z dne 15. 7. 2015 že presojalo sporno določbo Konvencije med Republiko Slovenijo in Češko Republiko o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki na dohodek in premoženje (drugi in tretji odstavek 2. člena) in glede razlage besedila, ki se v angleščini glasi: ''The existing taxes to which the Convention shall apply are in particular'' zavzelo stališče, da gre za taksativno navajanje posameznih vrst davkov, za katere se uporablja Konvencija in ne za primeroma (eksemplifikativno) navajanje posameznih vrst davkov.
davek od dohodka iz kapitala - davčni inšpekcijski nadzor - prodaja poslovnega deleža - pridobitev lastnih poslovnih deležev - prikrito izplačilo dobička - izogibanje davčnim obveznostim - izogibanje plačilu davka - zloraba davčnih predpisov - davčna optimizacija - povezane osebe
Zgolj dejstvo, da sta bila na podlagi navedenega posla družbenika zavezana plačati manj davka kot v primeru, če bi jima družba izplačala dobiček, po stališčih sodne prakse ne omogoča uporabe četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2, saj taka posledica ne pomeni neupravičene davčne koristi, kot enega od pogojev za utemeljitev zlorabe. Tudi dejstvo, da gre za posel, sklenjen med povezanimi osebami, samo po sebi ne povzroča davčne nedopustnosti takega pravnega posla, saj že iz njegove pravne narave izhaja, da gre za prodajo poslovnih deležev s strani družbenika (oziroma več družbenikov) njegovi lastni družbi.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - tožnik v upravnem sporu - stranka postopka - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Stranka v postopku odmere stroškov zastopanja na podlagi odločbe BPP je lahko le izvajalec BPP, saj je z izdajo sklepa o odmeri stroškov odločeno o njegovem upravičenju, to je o pravici do priznanja nagrade in potrebnih izdatkov za izvajanje BPP. Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu bi po povedanem lahko imela le odvetniška družba, torej izvajalec BPP, ki je upravičena do plačila stroškov nudenja BPP, in ne tožnica kot upravičenka do BPP.
mednarodna zaščita - načelo zaslišanja stranke v postopku - preganjanje - politično prepričanje kot razlog preganjanja - informacije o izvorni državi - izogibanje vojaški službi
Obrazložitev tožene stranke je glede uporabe 31. člena ZMZ-1 povsem nejasna. Ni jasno, ali tožena stranka meni, da tožniku ne pripada mednarodna zaščita zaradi okoliščin, ki izhajajo iz 31. člen ZMZ-1 (izključitveni razlogi) ali ne.
Tožeča stranka v tožbi upravičeno opozarja na protislovje v odločbi, ko tožena stranka navaja, da obstaja utemeljeno tveganje, da bi bil tožnik, če bi v režimski vojski dejansko služil vojaški rok, prisiljen neposredno ali posredno sodelovati pri izvajanju ali izvajati dejanja, ki jih je mogoče opredeliti kot vojne zločine in zločine proti človeštvu in da je to potrdil tudi tožnik, ki je dejal, da se ne želi pridružiti nobeni skupini, saj ne želi sodelovati v vojski in ubijati ali biti ubit. S tem je tožnik izražal svoje stališče, ki ni v skladu s prepričanjem in stališčem akterja potencialnega preganjanja, zaradi česar je lahko z njihove strani označen kot izdajalec in njihov nasprotnik. Na 29. strani pa je v nasprotju s tem tožena stranka v odločbi zapisala, da ni utemeljen tožnikov strah, da bi ga država obravnavala kot izdajalca.
Namen pete alineje 8. člena ZBPP je v preprečitvi t. i. veriženja prošenj (ko želi prosilec, ki mu je bila prošnja za BPP zavrnjena, zoper tako odločbo sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v tem upravnem sporu; ko mu je tudi ta prošnja zavrnjena, pa ponovno prosi za BPP za upravni spor zoper slednjo odločitev.
ZEKom-1 člen 115, 115/1, 133, 133/3, 142, 142/12, 217, 217/1, 218, 218/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - mobilno omrežje - univerzalna storitev - zavrženje predloga
Ne ZEKom-1, ne podzakonski predpisi, niti naročniške pogodbe, stranki z interesom ne nalagajo, da postavi anteno na mesto, ki bo vselej zagotavljalo dovolj močan signal za mobilno telefonijo in mobilni internet (hrib Žusem ali Turnče nad Paridolom). Univerzalna storitev je namreč najmanjši nabor storitev določene kakovosti, ki je dostopen vsem končnim uporabnikom v Republiki Sloveniji po dostopni ceni ne glede na njihovo geografsko lego (prvi odstavek 115. člena ZEKom-1). Ta vključuje priključitev na javno komunikacijsko omrežje na fiksni lokaciji na zahtevo končnega uporabnika tako, da mu to omogoča prenos govornih, podatkovnih in telefaks komunikacij s prenosno hitrostjo, primerno za funkcionalen dostop do interneta (prva alineja 115. člena ZEKom-1) in dostop do javno dostopnih telefonskih storitev preko priključitve na javno komunikacijsko omrežje, ki omogoča vzpostavljanje in sprejemanje nacionalnih ter mednarodnih klicev (druga alineja 115. člena ZEKom-1).
Drži, da lahko tožena stranka z odločbo naloži operaterjem minimalne zahteve glede kakovosti storitev, da se prepreči poslabšanje storitev, vključno z oviranjem ali upočasnjevanjem prometa po njihovih omrežjih. Toda to ni spor s končnim uporabnikom v smislu druge alineje prvega odstavka 217. člena ZEKom-1, temveč nadzor tožene stranke nad operaterjem (enostranski postopek).
Pravilo 142. člena ZEKom-1 je namenjeno postopku z operaterjem, torej predhodnemu reševanju spora, preden se uporabnik obrne na toženo stranko (tako imenovani reklamacijski postopek).17 S tega vidika je predvidena tudi možnost zavrženja predloga za rešitev spora (dvanajsti odstavek 142. člena ZEKom-1). Ta seveda ni izključna; tožena stranka lahko zavrže predlog tudi iz drugih razlogov, po ZUP. Zakonodajalec je pravilo o zavrženju zaradi zamude uvrstil v zakon ravno zato, ker po ZUP ni bilo mogoče zavreči prepoznih predlogov za rešitev spora. S tem je oblikoval pravno podlago, seveda pa so toženi stranki (še naprej) ostale možnosti zavrženja predlogov po ZUP.
nejasnost glede vrste uveljavljanega pravnega sredstva - ugovor zoper sklep - zavrženje prepoznega ugovora - zavrženje ugovora
V kolikor toženi stranki ni bilo jasno, za kakšno vrsto vloge gre (glede na dejstvo, da bi vloga morala glasiti „pritožba“, skladno s pravnim poukom na sklepu z dne 9. 10. 2019) oziroma za morebitno podvajanje že podane vloge, torej zoper kateri sklep je tožeča stranka podala ugovor (kljub temu da je po mnenju sodišča bilo to nedvoumno, saj je bil redosled podanih pravnih sredstev jasen), bi bila dolžna v skladu z določili 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) stranko pozvati na dopolnitev podanega ugovora/pravilno pritožbe.
status rezidenta - ugotavljanje rezidentskega statusa - dovoljenost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izčrpanost pravnih sredstev - zavrženje tožbe
Ker je bila pritožba, ki jo je vložil tožnik zoper izpodbijano odločbo, z omenjenim sklepom organa prve stopnje iz procesnih razlogov (kot prepozna) zavržena, z odločitvijo organa druge stopnje pa ta (procesna) odločitev potrjena, drugostopenjski davčni organ pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe vsebinsko ni presojal in zato pritožba ni bila vsebinsko izčrpana. V takšnem primeru pa v ZUS-1 ni pravne podlage, da bi se lahko s tožbo izpodbijala prvostopenjska davčna odločba, tj odločba o rezidentskem statusu tožnika. Tožeča stranka bi morala najprej izpodbiti procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe, torej sklep o zavrženju pritožbe (ki je eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, in ki ga je torej mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu).
ZSKZ člen 14, 16, 16/1, 16/7. ZUP člen 179. ZUreP-2 člen 260.
namenska raba prostora - potrdilo o namenski rabi nepremičnine
Predlagatelj je ob oblikovanju ZKSZ na več mestih izpostavil nujnost celovite lastninske preobrazbe na področju kmetijskih zemljišč in gozdov. Ta cilj je zasledoval (tudi) s sprejemom Navodila. Sodna praksa pa je že oblikovala stališče, da so sodišča pri odločanju vezana na Navodilo kot podzakonski predpis. Naslovno sodišče zato nima pomislekov, da so občine (in druge pravne osebe) dolžne posredovati podatke, pomembne za prenos zemljišč, s katerimi so upravljale, na tožečo stranko. Mednje pa sodi informacija o namenski rabi na določen pretekli dan.
Potrdilo o namenski rabi prostora zasleduje namen informiranja: posamezniku oziroma pravni osebi zagotavlja, da se seznani z namensko rabo prostora. Ne gre prezreti še, da je uvrščen v poglavje, naslovljeno „Informacije s področja urejanja prostora“. Tako jezikovna, logična in sistematična razlaga pripeljejo do istega pomena: potrdilo posreduje podatek o namenski rabi zemljišča, kot jo določa OPN.
inšpekcijski postopek - legalizacija objekta - predlog za podaljšanje roka - zavrženje vloge
Tožnica bi lahko pri inšpekcijskem organu vložila le vlogo za podaljšanje roka za izvršitev obveznosti, naložene z inšpekcijsko odločbo. Ne more pa pri inšpekcijskem organu vložiti zahteve za podaljšanje roka za legalizacijo objekta, saj to ne sodi v delovno področje inšpekcijskega organa.
Iz obeh izpodbijanih odločb izhaja samo zaključek iz mnenja komisije, ki jo je organ imenoval v postopku, manjkajo pa razlogi, ki so organ vodili k zaključku in odločitvi o pravici vlagateljice, in sicer, zakaj organ šteje, da vlagateljica nima oziroma ima pravico do tridesetih ur osebne asistence na teden.
Komisija ni organ, ki bi odločal o dodelitvi ali utemeljenosti osebne asistence, temveč je zgolj strokovni pomočnik organa, ki na podlagi osebnega razgovora z uporabnikom in/ali njegovim zakonitim zastopnikom pri ocenjevanju vrste, vsebine in obsega potreb posameznika poda mnenje o uporabnikovih potrebah.
ZDavP-2 člen 89. ZDoh-2 člen 18. ZUP člen 214. ZUS-1 člen 52.
davčni inšpekcijski nadzor - odmera dohodnine - akontacija dohodnine - tožbena novota - obnova postopka po uradni dolžnosti - zdravstveno stanje - procesna sposobnost
Upravnemu spisu priložen anonimiziran zapisnik ne omogoča presoje ugotovitve davčnega organa o neizkazani poslovni rabi gotovinskih dvigov, ki ji tožnik ugovarja tako v vloženih pritožbah zoper upravne akte, kot tudi v tožbi, niti te presoje ni mogoče izvesti zaradi pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe in odločbe drugostopenjskega organa.
Sodišče pojasnjuje, da četudi je tožnik trenutno v priporu in brez dohodkov, to samo po sebi ne pomeni, da s tem izpolnjuje finančni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ta pogoj je izpolnjen, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZOPDA člen 1, 6, 10, 10-8.
azbest - izpostavljenost azbestu - sporazum o odškodnini - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist - zavrženje tožbe
Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da gre pri postopkih, vodenih po ZOPDA, zgolj za ureditev sporazumnega dogovarjanja o pavšalni odškodnini izven pravdnega postopka. Iz prakse Vrhovnega sodišča izhaja tudi stališče, da ZOPDA predstavlja specialen zakon, ki ga je mogoče uporabljati samo v primeru sporazumnega dogovarjanja o pavšalni odškodnini izven pravdnega postopka (glej na primer odločbe II Ips 212/2008, II Ips 825/2007, II Ips 822/2008, II Ips 532/2006, II Ips 297/2007 in VIII DoR 98/2011). Ni pa nobenih ovir, da upravičenec, ki sporazuma o izplačilu odškodnine po ZOPDA ne doseže, ne vloži samostojne tožbe v pravdnem postopku po določilih Obligacijskega zakonika (OZ). Izpodbijana odločba tudi v morebitnem civilnem postopku zato ne bi mogla vplivati niti na ugotavljanje odškodninske odgovornosti tožeče stranke niti na ugotavljanje višine nastale škode.
GZ člen 106, 106/1, 106/2, 89, 89/1. ZUP člen 285.
ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen - uporaba materialnega prava
Glede na dejstvo, da je izvršba uvrščena v posebno poglavje GZ, kot je v posebno poglavje uvrščen inšpekcijski nadzor, je po mnenju sodišča zakonodajalec postopek izvršbe štel za poseben postopek, kot je tudi uporabil terminologijo v drugem in tretjem odstavku 106. člena GZ. Tudi ob uporabi analogije z določbami ZUP, po katerih je postopek izvršbe poseben postopek, urejen v samostojnem poglavju ZUP, postopka izvršbe ni šteti za nadaljevanje in del postopka inšpekcijskega nadzora. Organ je po mnenju sodišča za vodenje izvršilnega postopka pravilno uporabil materialne določbe GZ in ne ZGO-1.
Zakon kot primarno sredstvo izvršbe obveznosti inšpekcijskega ukrepa ne določa izvršbe po drugih osebah.