Obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti se lahko uvede tudi v postopku pridobitve državljanstva, če upravni organ po končanem postopku zve za nova dejstva in dokaze (pridobi kazenske sodbe). V odločbi, s katero upravni organ dovoli obnovo postopka in razveljavi odločbo o pridobitvi državljanstva, mora navesti tudi razloge za zavrnitev vloge za pridobitev državljanstva, in ne le razloge za dovolitev obnove.
davek iz dejavnosti - (ne)priznavanje odhodkov - pojem izvirne knjigovodske listine
Obvestilo o vknjižbi na podlagi izvirnih knjigovodskih listin ni izvirna knjigovodska listina, ampak notranja in izvedena knjigovodska listina. Izvirne knjigovodske listine mora zato v zvezi z davčno napovedjo pristojnemu davčnemu organu predložiti davčni zavezanec, vsaj do vložitve pritožbe proti prvostopni odločbi o odmeri.
lokacijsko dovoljenje - sprememba namembnosti gospodarskega poslopja v poslovni prostor - pogoji
Tožnik dejanskega stanja glede zakonitosti pogojev za izdajo lokacijskega dovoljenja ni izpodbijal. Odvajanje odplak in meteorskih vod pa je predmet pravdnega postopka.
pridobitev - državljan druge republike - obnova postopka po uradni dolžnosti - pogoji
Pristojni organ lahko po uradni dolžnosti obnovi postopek za pridobitev državljanstva RS, če po izdaji odločbe izve, da je bil podatek o prijavi stalnega prebivališča, dobljen v prejšnjem postopku, napačen.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red
Če upravni organ na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je bil prosilec za slovensko državljanstvo obsojen na kazen zapora 3 let, ugotovi, da bi sprejem v državljansko R Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, utemeljeno uporabi diskrecijsko pravico, ki mu jo daje 3. odstavek 40. člena zakona o državljanstvu R Slovenije in takemu prosilcu zavrne vlogo za pridobitev državljanstva R Slovenije.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20115
KZS člen 52, 52/1, 55. KZJ člen 22. ZKP 68, 68/1, 427, 427-3.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev kazenskega zakona - huda telesna poškodba - sostorilstvo - sodelovanje v pretepu - kršitev kazenskega postopka - kršene pravice do obrambe - skupni zagovornik
1. Ne gre za kaznivo dejanje sodelovanja v pretepu po 55. členu KZ RS v primeru, ko so se trije obdolženci fizično lotili oškodovanca, ki jim za to ni dal povoda in tudi z nobenim od njih ni obračunaval oziroma se niti ni branil in zato tega dogajanja ni mogoče označiti kot pretep, ampak gre za skupen napad več storilcev na telesno integriteto druge osebe.
2. Če dva storilca sočasno in na enak način telesno napadata tretjo osebo, ko se to njuno delovanje vzajemno dopolnjuje in je tudi delovanje vsakega od njih zmožno povzročiti nastalo posledico, obstoji sostorilstvo po 22. členu KZJ.
3. Zgolj možnost, da bi se obramba lahko vodila tudi drugače, če bi vsak od obtožencev imel svojega zagovornika, še ne dovoljuje ocene, da je bil uporabljen način obrambe skupnega zagovornika škodljiv za enega od obdolžencev.
1. Zahteve za izreden preizkus pravnomočne odločbe ni mogoče vložiti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 364. člena ZKP.
2. Pri kaznivem dejanju nasilniškega obnašanja motiv storitve ni znak kaznivega dejanja, zato ne gre za kršitev določb kazenskega postopka v pritožbenem postopku, če sodišče 2. stopnje ni presodilo navedb pritožbe, ki se niso nanašale na odločilno dejstvo.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - razlogi - premoženjskopravni zahtevek
V postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe je mogoče izpodbijati odločitve sodišča o prisojenem premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca samo v primeru, če je z odločitvijo o njem sodišče prekoračilo pravice, ki jih ima po zakonu.
ZPR člen 202, 203, 203-1. CZ člen 370, 370/1, 380b, 386/2.
zahteva za sodno varstvo - kršitev zakona - izrek varstvenega ukrepa
Odvzem prevoznega sredstva po 2. odst. 386. člena carinskega zakona je res fakultativen, ko pa je uporabljen, ne gre za nezakonito uporabo, ampak gre za vprašanje primernosti takšnega ukrepa, ki pa se v postopku za sodno varstvo ne more presojati.
ZDRS člen 40, 40/3.ZUP člen 209, 209/2. ZUS (1977) člen 39, 39/2.
pridobitev - oseba nevarna za javni red in mir - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - neobrazložena odločba
Če je tožena stranka zavrnila vlogo za pridobitev državljanstva, ker naj bi sprejem po 3. odstavku 40. člena ZDS pomenil nevarnost za javni red in mir, mora za to navesti razloge, ki glede na dejansko stanje narekujejo takšno odločitev. V utemeljitvi je treba navesti kazniva dejanja in prekrške, ki jih je storil tožnik.
lastninjenje zadružnega premoženja - stranka v postopku lastninjenja
Tožeča stranka je bila ustanovljena tako iz fizičnih kot tudi iz pravnih oseb in zato po določbi 2. alinee 1. odstavka 57. člena zakona o zadrugah ne more kot zadružni upravičenec sodelovati pri lastninskem preoblikovanju podjetij.