Spor o statusu optantskega premoženja (sporazum z R Italijo: 3.7.1965 in 18.12.1954) je premoženjskopravni spor (1. čl. ZPP).
Tožeča stranka ni kriva za pravdne stroške, niti niso nastali po naključju (čl. 156. ZPP), če je tožba posledica zavračanja ustrezna zemljiškoknjižna izjava s strani tožene stranke.
Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže, člen 5, 5/2, 5/2-15. KZ (1929) člen 334/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnega zakona - goljufija (prevara)
Ni šlo za kaznivo dejanje prevare po 1. odstavku 334. člena KZ/1929, saj je bilo sodišče pred izdajo sklepa o ugotovitvi lastništva dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati, ali je stranka, to je obdolženec, v resnici lastnik premoženja, glede katerega uveljavlja lastninsko pravico.
Obsojenec je zgolj uveljavljal lastništvo tovarne, zato ni šlo za nikakršno podobnost z dejanji iz 1. do 14. točke 2. odstavka 5. člena ZTSŠ, v katerih so bila inkriminirana dejanja, ki so bila naperjena zoper gospodarsko ureditev države.
obnova postopka v postopku ukrepa urbanističnega inšpektorja - obnovitveni razlog
Če uveljavljeno novo dejstvo ni okoliščina, ki bi mogla pripeljati do drugačne odločitve, potem obnovitveni razlog ni verjetno izkazan (254. člen ZUP) in se predlog za obnovo postopka zavrže (2. odstavek 256. člena ZUP).
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba organa JLA po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - prejšnje stanovanje v drugi državi
Po 25.6.1991 organi JLA niso bili več upravičeni izdajati aktov, s katerimi bi razpolagali s stanovanji iz vojaškega stanovanjskega sklada. Toženka zato zaseda stanovanje brez veljavnega pravnega naslova.
Pravica razpolaganja tožeče stranke do premoženja vojaškega stanovanjskega sklada je bila s 25.6.1991 pridobljena z osamosvojitvenimi predpisi. Zato je neutemeljen tudi revidentkin očitek zmotne uporabe materialnega prava, s katerim še v reviziji ugovarja aktivni legitimaciji tožeče stranke v tem sporu. Vpis v zemljiško knjigo, na katerega se sklicuje tožena stranka v reviziji, pa je le deklaratornega pomena (Uredba o zemljiškoknjižni izvedbi prenosa nepremičnin bivše SFRJ na Republiko Slovenijo - Ur.l. RS, št.61/92).
Okoliščina, da se prejšnje stanovanje ne nahaja v R Sloveniji v tem sporu izključuje možnost, da bi se toženec lahko skliceval na pridobljeno stanovanjsko pravico na prejšnjem stanovanju in s tem na pravico do ponovne vselitve vanj.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba organa JLA po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - prejšnje stanovanje v drugi državi
Po 25.6.1991 organi JLA niso bili več upravičeni izdajati aktov, s katerimi bi razpolagali s stanovanji iz vojaškega stanovanjskega sklada. Toženka zato zaseda stanovanje brez veljavnega pravnega naslova.
Okoliščina, da se prejšnje stanovanje nahaja v drugi državi (R Hrvaški), v tem sporu izključuje možnost, da bi se toženka lahko sklicevala na pridobljeno stanovanjsko pravico na prejšnjem stanovanju in s tem na pravico do ponovne vselitve vanj.
Ko je sodišče kljub nedoločenemu zahtevku izvedlo dokazni postopek, je dalo tožniku možnost, da naknadno zahtevek popravi. Tako odstopanje od dosledne uporabe pravil postopka je bilo v tožnikovo korist. Gre za kršitev pravil postopka, ki ni vplivala na pravilnost odločitve.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarna terjatev - določitev vrednosti po prvem naroku za glavno obravnavo
V premoženjsko pravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, izročitev stvari ali izvršitev kakšne druge dajatve, si tožnik zagotovi pravico do revizije, če v tožbi navede kot vrednost spornega predmeta znesek, ki je večji od mejne vrednosti za dovoljenost revizije. Če vrednost spornega predmeta ne navede, nima pravice do revizije.
akt o podržavljenju kot dejanska podlaga za denacionalizacijo - nemožnost presoje akta o podržavljenju v denacionalizacijskem postopku
Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I) upošteva kot dejansko podlago denacionalizacije akte o podržavljenju, ki so navedeni v 3., 4. in 5. členu zakona, pri čemer pa se ne spušča v njihovo utemeljenost ali zakonitost. Teh aktov ni mogoče napadati v postopku denacionalizacije.
ZSR člen 10, 50.SZ člen 159, 159/2.UZITUL člen 9, 9/1, 9/2.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizije (stanovanjskega organa JLA) po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - aktivna legitimacija
Po 25.6.1991 organi JLA niso bili več upravičeni izdajati aktov, s katerimi bi razpolagali s stanovanji iz vojaškega stanovanjskega sklada. Toženec zato zaseda stanovanje brez veljavnega pravnega naslova.
Revizijski očitek, da v spornem primeru tožeča stranka ni aktivno legitimirana stranka, ker nima lastnosti pravne osebe, ni utemeljen. Tožeča stranka je namreč Republika Slovenija, torej pravna oseba, ki ima lastnost pravdne stranke (člen 77/1 ZPP). To, da je v dosedanjih vlogah pravdnih strank in odločbah sodišč prve in druge stopnje nazivu tožeče stranke dodano tudi Ministrstvo za obrambo, pa navedene lastnosti tožeče stranke ne more spremeniti.
pridobitev - državljan druge republike - dejansko nebivanje v Sloveniji
Oseba, ki je na dan 23.12.1990 imela prijavljeno stalno prebivališče v R Sloveniji, je pa bila v času od 19.3.1990 do 21.5.1991 izven R Slovenije, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva, ker ni dejansko živela v R Sloveniji.
SZ člen 159, 159/2. ZSR člen 50. UZITUL, člen 9, 9/1, 9/2, 9/3.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizije (stanovanjskega organa JLA) po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - prevzem premoženja JLA - ugovor podstanovalskega razmerja
Stanovanjski organ Poveljstva garnizije bivše JLA ni bil več upravičen razpolagati s stanovanji po 25.6.1991. Zato je vselitev v stanovanje na podlagi takšne odločbe nezakonita.
K.Z. z odločbo Poveljstva garnizije z dne 26.9.1991 ni pridobil stanovanjske pravice na spornem stanovanju. Glede na akcesorno naravo pravice podstanovalca, da uporablja stanovanjske prostore, zatrjevana podnajemna pogodba ne more biti veljavni pravni naslov za uporabo spornega stanovanja. Zato je potrebno šteti, da toženec zaseda stanovanje brez veljavnega pravnega naslova, enako kot bi ga nezakonito zasedal tudi K.Z.
Denacionalizacija stavbnega zemljišča v korist upravičenca ni možna, če je pravica uporabe na tem zemljišču s pravnim poslom ali z delovanjem prešla na drugo osebo.
ZSR člen 10, 50.SZ člen 159, 159/2.UZITUL člen 9, 9/1, 9/2.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizije (stanovanjskega organa JLA) po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - prevzem premoženja JLA
Po 25.6.1991 organi JLA niso bili več upravičeni izdajati aktov, s katerimi bi razpolagali s stanovanji iz vojaškega stanovanjskega sklada. Odločba z dne 25.9.1991, s katero je bilo tožencu dodeljeno sporno stanovanje, je nezakonita in ne more predstavljati veljavnega pravnega naslova za prebivanje v spornem stanovanju.
Revidenta tudi ne moreta uspeti z ugovorom, da še ni bila opravljena "delitvena bilanca" glede premoženja bivše SFRJ med njenimi pravnimi naslednicami. Urejanje bodočih premoženjskih razmerij med naslednicami nekdanje države glede na navedene osamosvojitvene predpise na odločitev v spornem primeru ne more vplivati.
ZZNŽ člen 1, 2. ZUN člen 57. Pravilnik o higienskih in sanitarno-tehničnih pogojih člen 3, 3/3.
lokacijsko dovoljenje - sprememba namembnosti dela objekta v gostinski lokal - sanitarno tehnični pogoji
Glede na določbe 1. in 2. člena zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili (Uradni list SRS, št. 17/75), velja ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi tudi za proizvodnjo in promet živil v gostinskih lokalih. Določbe pravilnika o higienskih in sanitarno-tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati objekti za pripravo in delitev hrane (Uradni list SRS, št. 6/90), je treba upoštevati pri določanju pogojev, ki jih morajo izpolnjevati gostinski lokali, v katerih se pripravlja in streže živila.
SZ člen 58, 159, 159/2. ZSR člen 50.UZITUL člen 9, 9/1, 9/2, 9/3.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba poveljstva garnizije (stanovanjskega organa JLA) po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - prevzem premoženja JLA
Stanovanjski organ Poveljstva garnizije bivše JLA ni bil več upravičen razpolagati s stanovanji po 25.6.1991. Zato je vselitev v stanovanje na podlagi takšne odločbe nezakonita.
Priloge k Skupni deklaraciji, na katere se sklicuje revizija, urejajo le določena področja kot npr. režim na meji, varnost meja, carine in podobno. Na področju upravljanja z nepremičninami, s katerimi so prej upravljali zvezni organi (konkretno z vojaškimi stanovanji), pa ni bilo vzpostavljeno stanje pred 25.6.1991. Pri tem ni nikakršnega neskladja med (kot revizija pravi) mednarodnim pravom in notranjim pravom, saj je z ratifikacijo Skupne deklaracije to postalo domače pravo, kar pa je imelo za posledico, kot je bilo že obrazloženo, odlog izvrševanja osamosvojitvenih aktov.
SZ člen 159, 159/2. ZSR člen 50. UZITUL, člen 9, 9/1, 9/2, 9/3.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizije (stanovanjskega organa JLA) po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - prevzem premoženja JLA
Stanovanjski organ Poveljstva garnizije bivše JLA ni bil več upravičen razpolagati s stanovanji po 25.6.1991. Zato je vselitev v stanovanje na podlagi takšne odločbe nezakonita.
Dejanska oblast nad stvarjo še ne pomeni, da ima posestnik pravico razpolagati s stvarjo, ki jo ima v posesti. Vprašanje, do kdaj je imelo Poveljstvo garnizije sporno stanovanje v dejanski oblasti ni pravno odločilno.
Nadgradnja stavbe je po višini definirana, če je določena nadmorska višina tal, tlaka prvega nadstropja in venca. Sodišče ne more upoštevati pavšalnega ugovora, da je študija osončenja neobjektivna in nepravilna, če se ne navede zakaj, naj bi bila neobjektivna, oziroma v čem je nepravilna.
lokacijsko dovoljenje - legalizacija že zgrajenega objekta - obveznost presoje skladnosti objekta s prostorskim izvedbenim aktom
Če je objekt že zgrajen, je v lokacijskem postopku potrebno presoditi, ali je zgrajen v skladu s prostorskim izvedbenim aktom, ki ureja sporno območje.
nezakonita vselitev - tožba na izpraznitev stanovanja
Po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje sta se toženca vselila v sporno stanovanje brez stanovanjske odločbe, ki bi jima zagotavljala pravico do prebivanja v spornem stanovanju. Po nadaljnjih ugotovitvah obeh sodišč pa toženca pred vložitvijo tožbe spornega stanovanja nista uporabljala vsaj dve leti, kar bi jima glede na določilo 50. člena prej veljavnega Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur.l. SRS 35/82) omogočilo stanovanjsko varstvo na spornem stanovanju. Zato je bilo potrebno revizijo zavrniti.