povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - neutemeljeno odvzeta prostost - okrnitev svobode - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti
1. Tožnik je bil srednješolec (zaključil je prvi letnik Ekonomske srednje šole, ko so ga aretirali in obsodili na 18 mesecev zapora s prisilnim delom; zaporno kazen je v celoti prestal; med prestajanjem kazni je bil zaporni režim strog, s prisilnim delom in slabo hrano; zlasti med zasliševanjem pred sojenjem je tožnik moral prestati izredno huda zasliševanja s fizičnim nasiljem; med prestajanjem kazni ga starši zaradi oddaljenosti niso mogli obiskati; trpel je zaradi nasilne iztrganosti iz družine; po vrnitvi domov je trpel zaradi odklonilnega odnosa okolja.
2. Tožnik bi srednjo šolo zaključil ob normalnem poteku dogodkov v treh letih, tako pa se je čas šolanja podaljšal še za tri leta. Revizijsko sodišče ugotavlja, da sta ob podanem dejanskem stanju sodišči pravilno sklepali, da je podana vzročna zveza med neupravičenim odvzemom prostosti in ugotovljeno tožnikovo kasnejšo zaposlitvijo (teorija adekvatne vzročnosti).
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - neutemeljeno odvzeta prostost - okrnitev svobode - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti
Revizijsko sodišče se ne more spuščati v presojo revizijskih navedb o drugačnih vzrokih za služenje daljšega vojaškega roka kot sta jih ugotovili nižji sodišči. V področje materialnega prava spada le preizkus, ali ugotovljena veriga dejstev pomeni pravno relevantno vzročno zvezo.
Tako sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da tožnik zaradi prestajanja 20 mesečne zaporne kazni ni uspel pravočasno t.j. do starosti, ko je bilo obvezno iti k vojakom, končati srednje šole, in da je po tedanjih predpisih moral biti ob nepopolni srednji šoli vojak 6 mesecev dalj, kot če bi srednjo šolo končal. Ob teh ugotovitvah revizijsko sodišče nima pomislekov, da je sodišče druge stopnje pravilno sklepalo (po teoriji o adekvatni vzročnosti), da je tožniku potrebno priznati tudi izpadli dohodek za čas dodatnih 6 mesecev vojaškega roka, ker bi se ob normalnem teku stvari zaposlil 6 mesecev prej.
pridobitev - obsojenec za kazniva dejanja in prekrške - nevarnost za javni red in mir
Iz vrste kaznivih dejanj in prekrškov, ki jih je storil tožnik, načina njihove storitve, pa tudi iz števila storjenih kaznivih dejanj, predvsem pa prekrškov, sodišče sklepa, da bi sprejem tožnika v državljanstvo Republike Slovenije pomenil nedvomno nevarnost za javni red in mir.
ZKP člen 433. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2.
zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - nedovoljeni prestop čez državno mejo
Nedovoljen prestop državne meje sam po sebi v letu 1949 ni bil predviden ne kot kaznivo dejanje, ne kot prekršek, bistveni element kaznivega dejanja iz 2. člena ZKLD pa je bil namen storilca, da pobegne zato, da se priključi pobeglim izdajalcem in deluje za nasilno zrušitev družbene ureditve FLRJ. Sodišče ni sprejelo zagovorov obtožencev, zakaj so poskusili pobegniti, ampak je enostavno štelo za dokazano, da so poskusili pobegniti zato, da bi se vključili v tabor tistih, ki jim je bil edini cilj delovanje proti FLRJ v smislu 2. člena ZKLD, za kar pa v dokaznem gradivu ni nobene podlage, zato je nastal precejšen dvom o resničnosti tega odločilnega dejstva.
konvalidacija oblično pomanjkljive pogodbe - realizacija - prednostni nakup občine
Dejstva, ki se nanašajo na konvalidacijo oblično pomanjkljive pogodbe, so pravno nerelevantna ob dejstvu, da pred nakupom stavbno zemljišče ni bilo ponujeno občini v prednostni nakup.
O strankini zahtevi za napotitev na zdraviliško zdravljenje ni mogoče odločiti na podlagi neobrazloženega mnenja zdravniške komisije druge stopnje, ker zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v zadevi odločbe sploh ni mogoče preizkusiti.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizije (stanovanjskega organa JLA) po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - prevzem stanovanjskega sklada zveznih državnih organov
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, kar je podlaga za materialno pravni preizkus revizijskega sodišča (3.odstavek 385.člena ZPP), izhaja, da se je toženec v sporno stanovanje vselil na podlagi odločbe Komande garnizije. Tožena stranka ni nikoli trdila, da bi že prej imela vojaško stanovanje, katerega bi ob vselitvi v sporno stanovanje vrnila. Ker Komanda garnizije po 25.6.1991 ni bila več upravičena razpolagati s stanovanjskim vojaškim skladom, so toženec in vse osebe, ki so se z njegovim dovoljenjem vselile, v stanovanju brez veljavnega pravnega naslova. Zato sta odločitvi obeh nižjih sodišč materialnopravno pravilni (50. člen Zakona o stanovanjskih razmerjih, Uradni list SRS št. 35/82, 14/84 v zvezi z 2.odstavkom 159.člena Stanovanjskega zakona).
1. Presoja višine denarne odškodnine. 2. Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišč prve in druge stopnje, da v konkretnem primeru ugotovljena začasna zmanjšana življenjska sposobnost tožnikov ne more predstavljati podlage za določitev odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Prezreti ni mogoče, da gre v bistvu le za zmanjšanje aktivnosti za krajši čas v glavnem v času zdravljenja. Samostojno odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je mogoče prisoditi oškodovancu, če gre za trajno ali vsaj trajnejše zmanjšanje teh aktivnosti.
ZKP člen 365, 365-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 8, 8/1, 2.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - ni kaznivo dejanje
V opisanem dejanju ni znakov kaznivega dejanja po 1. odst. 8. člena ZKLD, zato je vrhovno sodišče v odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti obsojenca na podlagi 1. točke 350. člena ZKP oprostilo od obtožbe.
Zakon o celotnem prihodku in odhodku člen 40. ZPP (1977) člen 385, 385/3.
izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Revizijsko sodišče je vezano na ugotovitve sodišč prve in druge stopnje o tem, na kakšen način je bilo v formular posojilne pogodbe vnešeno sporno besedilo, ki vsebuje posojilojemalčeve obveznosti, katerim toženec ugovarja. Glede na ugotovitev, da je bila s tožencem dne 14.5.1987 sklenjena posojilna pogodba, ki je vsebovala tedaj veljavne zakonske določbe o revalorizaciji bančnih posojil v skladu s 40.čl. Zakona o celotnem prihodku in odhodku (Ur.l. SFRJ, št. 72/86), sta sodišči pravilno naložili tožencu, da plača tožeči stranki znesek, ki ga je ta plačala posojilodajalcu.
trajno prenehanje uporabe stanovanja - dodelitev drugega primernega stanovanja - izselitev imetnika stanovanjske pravice - pravice uporabnikov stanovanja - pravočasnost tožbe na izselitev
Odločitvi obeh sodišč pravilno temeljita na določilu 19.člena ZSR. Rok za vložitev stanodajalčeve tožbe po 4.odstavku 19.člena ZSR je omejen na dve leti (3.odstavek 19.člena v zvezi s 5.odstavkom 18.člena ZSR). Po ugotovitvah sodišča druge stopnje je dvoletni rok potekel pred vložitvijo tožbe. Ko dvoletni rok poteče, je stanodajalec prekludiran. Pri tem ni pomembno, kdaj je tožeča stranka postala stanodajalec oz. pridobila pravico upravljanja spornega stanovanja.
Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže člen 1, 1-1, 2, 2-12.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnega zakona
Samo navajanje zakonskih znakov kaznivega dejanja brez opisa konkretnega ravnanja, na katera bi se ti znaki lahko navezovali ni vsebovalo vseh znakov očitanega kaznivega dejanja po čl. 1 t. 1 in čl. 2 točka 12 ZTŠS in zato ni bilo kaznivo dejanje.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo vojaške osebe - razlog za zavrnitev pravice
Tožnik kot vojaška oseba ni bil zavarovan po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, zato nima pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nepopolna vloga
Nepopolna vloga, ki je po vsebini predlog za obnovo postopka, končanega z dokončno odločbo, je treba v smislu 68. člena ZUP dopolniti kot vsake druge nepopolne vloge. Sklep, s katerim upravni organ nejasne in nepopolne vloge zavrže po 2. odstavku 125. člena ZUP, predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20117
KZJ člen 49, 49/1.ZKP člen 416.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - odmera kazni obsojencu
Sodišče je kršilo kazenski zakon, ker pri izreku enotne kazni obsojencu po 1. odstavku 49. člena KZ SFRJ ni upoštevalo kazen iz prejšnje obsodbe kot že določeno.
odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka - preživnina za zakonca
Nepreskrbljenost zakonca kot dejstvo socialnega stanja (čl. 81 ZZZDR) vsebuje tudi prognozo socialne varnosti, kar terja ugotavljanje dejstev, ki bodo v tem pogledu v bodoče bolj ali manj zanesljivo obstajala.
revizija - dovoljenost revizije - nepravdni postopek - stanovanjski spor
Stanovanjski spori imajo za podlago lastninskopravna ali najemna razmerja, ki pa imajo le premoženjskopravno naravo. Določilo 111. člena zakona o nepravdnem postopku torej kot izjema za dovoljenost revizije ne prihaja v poštev.
aktivna legitimacija - razlaga pogodb - zahtevek za izpraznitev prostorov
Revizijsko sodišče sklepa, da sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo, ko sta napačno presodili kot odločilno za naravo razmerja med strankama in s tem v zvezi za pravice pravdnih strank določbo kupoprodajne pogodbe. Zaradi takega stališča je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in tako ni bilo mogoče zanesljivo presoditi aktivne legitimacije tožeče stranke.