pridobitev - državljan druge republike - pravnomočno obsojena oseba - oseba nevarna za javni red - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če je bil prosilec za državljanstvo Republike Slovenije obsojen za kaznivo dejanje pred dvajsetimi leti in to na kazen 3 leta zapora, ki se po veljavni kazenski zakonodaji lahko na predlog zbrišejo iz kazenske evidence, ne morejo biti podlaga za zaključek, da je zaradi kontinuiranih kršitev javnega reda podan razlog iz 8. točke 1. odstavka 10. člena - nevarnost za javni red.
davek na promet nepremičnin - obnova postopka - nova vrednost zamenjanih stanovanj kot obnovitveni razlog
Nova vrednost stanovanj, ki so bila predmet menjalne pogodbe, ki je bila ugotovljena po pravnomočno končanem postopku odmere davka, ni novo dejstvo po 1. točki 249. člena ZUP.
Glede vprašanja, ali je ob polmetrskem odmiku predvidenega objekta od parcelne meje možno njegovo vzdrževanje, ne da bi bila motena sosednja posest, je potrebna strokovna ocena v lokacijski dokumentaciji. Če ta ocena ni podana, je šteti, da so bile dejanske okoliščine v upravnem postopku v bistveni točki nepopolno ugotovljene.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo po prenehanju delovnega razmerja za določen čas
Delovno razmerje za določen čas preneha z potekom časa in zato prenehanje delovnega razmerja za določen čas ni mogoče enačiti s prenehanjem delovnega razmerja po sporazumu z delodajalcem, ki ima za posledico izgubo pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.
Upravnega spora zaradi molka upravnega organa prve in druge stopnje stranka ne more sprožiti potem, ko je upravni organ prve stopnje izdal odločbo, zoper katero ima možnost vložiti pritožbo, če z njo ni zadovoljna. V tem primeru ni več podana zakonska fikcija, da je organ druge stopnje izdal negativen upravni akt.
zahteva za sodno varstvo - kršitev zakona - varstveni ukrep
Ni podana kršitev zakona po 5. točki 187. člena zakona o prekrških, saj je bila pri kaznovanem varstveni ukrep po 39. členu izrečen prav zaradi vožnje pod močnim vplivom alkohola.
Zahtevo za sodno varstvo je mogoče vložiti le zoper odločbo o prekršku, izdano na drugi stopnji. Ker se je kaznovani prepozno pritožil zoper odločbo prve stopnje in je s tem postala pravnomočna odločba organa prve stopnje, zahteva za sodno varstvo ni dovoljena.
ZTI člen 2, 4.ZPod člen 147, 149. ZT-90 člen 4.ZUP člen 267. ZT člen 6.
ukrep tržnega inšpektorja - pojem trgovine na debelo - prepoved opravljanja dejavnosti do razširitve predmeta poslovanja na trgovino na debelo in pridobitve dovoljenja o ustreznosti prostorov
Za trgovino na debelo se šteje nakup blaga zaradi nadaljnje prodaje oz. predelave. Dokler ni ugotovljeno, katere izdelke tožena stranka kupuje zaradi nadaljnje prodaje, ni mogoče ugotoviti ali gre za trgovino na debelo in če to dejavnost opravlja v okviru registrirane dejavnosti.
Ni mogoče trditi, da se opravlja gospodarska dejavnost brez odločbe po 147. členu zakona o podjetjih, dokler obstoja odločba, izdana na tej podlagi, čeprav jo je izdal stvarno nepristojni organ, ker ne gre za stvar iz sodne pristojnosti (1.točka 267. člena ZUP).
naturalizacija - pojem dejanskega bivanja v Sloveniji (tedensko vračanje z dela v tujini k družini)
Če oseba, ki je zaposlena v tujini, vsak teden in vse proste dneve prihaja k svoji družini v Slovenijo, živi z njo in skrbi za vzgojo otrok, se šteje, da ta oseba dejansko živi v Sloveniji.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - civilna oseba v JA - pogoji, rok za vložitev zahteve (zadnji dan moratorija 7.10.1991)
Pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo ima, pod pogoji, določenimi v zakonu, tisti, ki mu je delovno razmerje prenehalo pri organizaciji oziroma delodajalcu v Republiki Sloveniji.
ukrep urbanističnega inšpektorja - nedopustnost gradnje na ruševinah prvega območja kmetijskih zemljišč
Ker v prvem območju kmetijskih zemljišč tudi nadomestna gradnja na ruševinah ni dovoljena, razen v območju strnjenih zaselkov, v obravnavani zadevi pa ne gre za strnjen zaselek, za sporni objekt ni mogoče izdati lokacijskega dovoljenja.
pridobitev - državljan druge republike - delo v tujini - dejansko nebivanje v Sloveniji
Prekinitev dejanskega življenja v Republiki Sloveniji, pogojena s pripadnostjo službi tuje države, ne more šteti za dejansko življenje v Sloveniji v smislu 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I in 38/92).
Oprostitev plačila carine za uvoženo blago iz 25. do 30. člena carinskega zakona je treba zahtevati ob uvozu in zahtevo vpisati v carinsko deklaracijo v rubriko 7 pod a.
Na podlagi 270. člena carinskega zakona oprostitve ni možno naknadno uveljavljati, ker ne gre za podatek, ki bi vplival na dejansko stanje blaga.
denacionalizacija stanovanj in poslovnih stavb - jugoslovansko državljanstvo denacionalizacijskega upravičenca kot pogoj za uvedbo postopka
Položaj upravičenca do denacionalizacije veže zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I) pri fizičnih osebah izključno na jugoslovansko državljanstvo, ne pa tudi na premoženjski režim, ki ga določene nepremičnine uživajo po mednarodni pogodbi. Če oseba, kateri je bilo premoženje podržavljeno, ob podržavljenju ni bila jugoslovanski državljan in ji jugoslovansko državljanstvo tudi ni bilo priznano po 15.9.1947 z zakonom oziroma mednarodno pogodbo, ni pogojev za uvedbo postopka denacionalizacije.
denacionalizacija podjetja - začasna odredba - manjša rekonstrukcija kot ovira za odredbo
Če je zavezanec na objektu, ki je predmet zahteve za denacionalizacijo, izvršil določene (manjše) rekonstrukcije, to ni ovira za izdajo začasne odredbe po 12. členu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij.
pridobitev - državljan druge republike - večkratni obsojenec - nevarnost za javni red
Prosilec za državljanstvo po 40. členu zakona postane državljan RS šele z dnem vročitve odločbe, zato ni bilo poseženo v pravice prosilca, čeprav je bila vloga vložena pred uveljavitvijo dopolnitve zakona (14.12.1991), odločba pa je bila izdana po uveljavitvi zakona (11.5.1993).
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizije (stanovanjskega organa JLA) po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - prevzem stanovanjskega sklada zveznih državnih organov
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, kar je podlaga za materialno pravni preizkus revizijskega sodišča (3.odstavek 385.člena ZPP), izhaja, da se je toženec v sporno stanovanje vselil na podlagi odločbe Komande garnizije. Tožena stranka ni nikoli trdila, da bi že prej imela vojaško stanovanje, katerega bi ob vselitvi v sporno stanovanje vrnila. Ker Komanda garnizije po 25.6.1991 ni bila več upravičena razpolagati s stanovanjskim vojaškim skladom, so toženec in vse osebe, ki so se z njegovim dovoljenjem vselile, v stanovanju brez veljavnega pravnega naslova. Zato sta odločitvi obeh nižjih sodišč materialnopravno pravilni (50. člen Zakona o stanovanjskih razmerjih, Uradni list SRS št. 35/82, 14/84 v zvezi z 2.odstavkom 159.člena Stanovanjskega zakona).
O strankini zahtevi za napotitev na zdraviliško zdravljenje ni mogoče odločiti na podlagi neobrazloženega mnenja zdravniške komisije druge stopnje, ker zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v zadevi odločbe sploh ni mogoče preizkusiti.
ZKP člen 433. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2.
zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - nedovoljeni prestop čez državno mejo
Nedovoljen prestop državne meje sam po sebi v letu 1949 ni bil predviden ne kot kaznivo dejanje, ne kot prekršek, bistveni element kaznivega dejanja iz 2. člena ZKLD pa je bil namen storilca, da pobegne zato, da se priključi pobeglim izdajalcem in deluje za nasilno zrušitev družbene ureditve FLRJ. Sodišče ni sprejelo zagovorov obtožencev, zakaj so poskusili pobegniti, ampak je enostavno štelo za dokazano, da so poskusili pobegniti zato, da bi se vključili v tabor tistih, ki jim je bil edini cilj delovanje proti FLRJ v smislu 2. člena ZKLD, za kar pa v dokaznem gradivu ni nobene podlage, zato je nastal precejšen dvom o resničnosti tega odločilnega dejstva.