SZ člen 128, 129.ZZad člen 81.ZOR člen 47, 137, 354.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - nedopusten predmet obveznosti - moratorij na razpolaganje z zadružnim premoženjem
V primeru utemeljene zahteve sodišče s sodbo naloži lastniku, da stanovanje proda. Vendar pa mora biti za to, da je obveznost veljavna, predmet obveznosti dopusten. Nedopustnost predmeta obveznosti v sklenitveni fazi ima za posledico ničnost pogodbe (47. člen ZOR), v izpolnitveni pa avtomatično razveljavitev pogodbe (137. in 354. člen ZOR). Zato tudi s sodbo ni mogoče naložiti obveznosti, katere predmet je nedopusten. Glede na povedano se izkaže, da v obravnavanem primeru ni odločilno, ali je bil predmet obveznosti v trenutku, ko je začel veljati SZ, dopusten. Odločilno je, da je, tako v trenutku odločanja pred sodiščem prve stopnje, kot tudi v trenutku odločanja pred sodiščem druge stopnje, Zakon o zadrugah (81. člen), že veljal.
dolžnost preživljanja otrok - znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - možnosti staršev
Po 79. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) se preživnina določi v sorazmerju z možnostmi vsakega od staršev in otrokovimi potrebami. Zmožnost staršev je potrebno presojati široko. Upoštevati je potrebno njihovo splošno pridobitno sposobnost, tj. sposobnost delati in pridobivati dohodek (strokovno usposobljenost in možnosti zaposlitve), in ne le dejansko izkazani dohodek.
Tujec mora praviloma najprej priti v Republiko Slovenijo, tu prebivati na podlagi veljavnega potnega lista in potem lahko zaprosi za dovoljenje za začasno prebivanje.
postopek za ureditev mej - narok na kraju samem - skica - pravila za določitev meje
Poravnava, ki je bila v nepravdnem postopku sklenjena med pravdnima strankama na tak način, da sta se pravdni stranki na prvem naroku, ki je bil opravljen na sodišču in ne na kraju samem, dogovorili, "da naj meja poteka po mapi" ni le "vprašljiva", kot je v razlogih svoje odločbe zapisalo pritožbeno sodišče, ampak predstavlja poravnavo, s katero se meja med zemljišči udeležencev nepravdnega postopka ni uredila po postopku in na način, ki je predpisan v ZNP. Zato s to poravnavo meja ni bila urejena, urejena pa tudi niso bila lastninska razmerja, ki so med pravdnima strankama sporna v tej pravdni zadevi.
oblika pogodbe - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika - konvalidacija
Pravilo o konvalidaciji pride v poštev, ko je pogodba sicer sklenjena, ni pa izpolnjena zahtevana pismena obličnost. O konvalidaciji ni mogoče razsojati, če obstoj pogodbe sploh ni dokazan.
UZITUL člen 9. ZSR člen 10, 23, 50.SZ člen 159, 159/2.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizije (stanovanjskega organa JLA) po 25.6.1991 - nezakonita vselitev (zamenjava) - stanovanjska pravica na prejšnjem stanovanju - pridobljene pravice - nasprotna tožba
Po 25.6.1991 JLA ni mogla več veljavno razpolagati s stanovanji iz vojaškega stanovanjskega fonda.
Če je toženec pridobil stanovanjsko pravico pred sporno odločbo v skladu s tedaj veljavnimi predpisi, kar izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, in če je na podlagi te pravice pridobil pravico do drugega stanovanja, stanovanjske pravice na prejšnjem stanovanju ni mogel izgubiti, dokler ni pridobil pravice na drugem stanovanju.
denacionalizacija poslovne stavbe - denacionalizacijski upravičenec
Za upravičenca do denacionalizacije se ne šteje oseba, ki naj bi leta 1941 pod pritiskom okupacijskih oblastvenih organov, sklenila pogodbo o prodaji poslovne stavbe.
spor o pristojnosti - kdaj se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti
Izključna krajevna pristojnost sodišča v sporih o preživljanju po ZPP ni predvidena. Zato se sodišče v teh sporih po uveljavitvi novele ZPP iz leta 1990 (Ur.l. SFRJ 20/90) ne more več izreči za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti (2. odst. 20. čl. ZPP).
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
V pravdi za povrnitev stroškov zastopanja, ki jih je tožeča stranka imela kot substitut bivšega pooblaščenca toženk, dejstvo, da bivši pooblaščenec toženk prav tako vtožuje od slednjih stroške zastopanja in sicer pred drugim sodiščem, ni tehten razlog v smislu 68. čl. ZPP. Prav tako ni tehten razlog sklicevanje predlagateljice na prebivališče toženih strank.
ZZZDR člen 51, 51/2.ZOR člen 277, 277/1, 399, 399/3.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - obresti - zamudne obresti - obrestna mera - tuja valuta - obrestovanje terjatev v tuji valuti
1. Za odločitev, da je loterijski zadetek skupno premoženje pravdnih strank, so odločilne ugotovitve, da je toženec redno igral loto in srečke kupoval s svojim zaslužkom, torej s skupnimi sredstvi. Izvor premoženja, čeprav posreden, so z delom pridobljena sredstva.
2. Prisojen je tolarski znesek, vendar vezan na vrednost zneska 11.500 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Do trenutka konverzije tega zneska v tolarsko vrednost, to je do plačila, je treba tožničino terjatev obrestovati kot terjatev v tuji valuti. Zato zamudne obresti po zakonu o obrestni meri zamudnih obresti (Ur.l. RS št. 14/92 in 13/93), ki vsebuje tudi valorizacijsko stopnjo v višini stopnje rasti cen na drobno v preteklem mesecu, v tem primeru niso utemeljene. Obrestne mere za obresti, ki so izražene v tuji valuti, ne določa noben predpis. Pravno praznino je sodna praksa zapolnila z analogijo s predpisi, ki veljajo za pogodbeno obrestno mero (pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča VS RS z dne 22. in 23.6.1993 - Poročilo o sodni praksi I/93). Za pogodbene obresti, kadar so dogovorjene, ni pa določena obrestna mera, določa novela zakona o obligacijskih razmerjih (Ur.l. SFRJ št. 39/85)v 4. čl, ki spreminja tretji odstavek 399.čl., da velja med posamezniki obrestna mera, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled.
1. Do dogovora med strankama je prišlo že po uveljavitvi zakona o začasnih ukrepih o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju (Ur.l. SFRJ, št. 85/89), ko uporaba valutne klavzule ni bila več prepovedana (spremenjen 16. člen zakona o deviznem poslovanju - Ur.l. SFRJ, št. 66/85). Ni mogoče pritrditi sodišču prve stopnje, da je prepoved še vedno vseboval zakon o NBJ in enotnem monetarnem poslovanju narodnih bank republik in narodnih bank avtonomnih pokrajin (Ur.l. SFRJ, št. 34/89). Določba 40. člena tega zakona je bila enaka, kot je določba 71. člena sedaj veljavnega zakona o Banki Slovenije, ki je bil sprejet hkrati z zakonom o deviznem poslovanju. Ta pa v 5. členu izrecno dovoljuje uporabo deviz kot vrednostne osnove v pogodbah med domačimi osebami (Ur.l. RS, št. 1/91-I).
2. Valutno klavzulo je treba uporabiti tudi, če se pogodba razdre. Za vrnitev danega po razdrtju dvostranskih pogodb veljajo pravila, ki veljajo za izpolnitev teh pogodb (132. člen zakona o obligacijskih razmerjih).
ZSR člen 18. ZSG člen 145. ZPP (1977) člen 16, 21.
predlog za določitev imetnika stanovanjske pravice - pristojnost sodišča združenega dela - rednega sodišča
Za razmejitev pristojnosti med sodiščem združenega dela in rednim sodiščem je pomembna vsebina razmerja in ne zgolj dejstvo, da je stanodajalec organizacija združenega dela.
1. Napačno je tožnikovo stališče, da je spremembe tožbe samo sprememba tožnikovega zahtevka; tudi spremembe dejanske podlage pomeni spremembo tožbe v smislu 1. odst. 191. čl. ZPP.
2. Ko se tožnik v reviziji sklicuje na 29.čl. ZOR, uveljavlja s tem napako, ki jo je storil sam. Ta ugovor bi lahko uveljavljal toženec, vendar v taki vsebini in takih okoliščinah, kot ji določajo 2. odst. 121.čl. ter 508. in naslednji členi ZOR.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pri izdaji odločbe na podlagi 83. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92) ni vezan na mnenje zdravniške komisije druge stopnje. Pri ugotavljanju dejanskega stanja velja zanj načelo proste presoje dokazov (9. člen zakona o splošnem upravnem postopku).
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - spremenjene razmere
Po ugotovitvi, da je pogodba nastala po dolgoletnem harmoničnem skupnem življenju in delu pravdnih strank, ter ugotovitvi, da sta toženca še naprej pripravljena pogodbo izpolnjevati, je pravilno stališče, da takšne pogodbe ni mogoče razvezati iz vsakega razloga.
ZUP člen 204, 204/1. ZUS (1977) člen 6. ZPTUB člen 1, 2, 3, 4.UZITUL člen 4, 4/1. Odlok o plačilu posebne takse na uvoženo blago člen 3a.
posebna taksa za uvoženo blago - dovoljenje upravnega organa za uvoz blaga
Tožena stranka (Ministrstvo za trgovino) je na podlagi 3.a člena odloka o plačilu posebne takse na uvoženo blago v letu 1992 tožeči stranki zavrnila izdajo dovoljenja za uvoz določene količine sladkorja brez plačila posebne takse. Navedena zavrnitev soglasja ni samostojni upravni akt, pač pa le interni akt drugega organa in sestavni del odločbe, ki jo po 3. členu zakona o posebni taksi na uvoženo blago izda pristojna carinarnica, ko odloča o tej taksi pri carinjenju blaga in sicer po predpisih, ki veljajo za pobiranje carinskih davščin.
pridobitev - državljan druge republike - pravnomočno obsojena oseba - oseba nevarna za javni red - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če je bil prosilec za državljanstvo Republike Slovenije obsojen za kaznivo dejanje pred dvajsetimi leti in to na kazen 3 leta zapora, ki se po veljavni kazenski zakonodaji lahko na predlog zbrišejo iz kazenske evidence, ne morejo biti podlaga za zaključek, da je zaradi kontinuiranih kršitev javnega reda podan razlog iz 8. točke 1. odstavka 10. člena - nevarnost za javni red.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo po prenehanju delovnega razmerja za določen čas
Delovno razmerje za določen čas preneha z potekom časa in zato prenehanje delovnega razmerja za določen čas ni mogoče enačiti s prenehanjem delovnega razmerja po sporazumu z delodajalcem, ki ima za posledico izgubo pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.