Tujec mora praviloma najprej priti v Republiko Slovenijo, tu prebivati na podlagi veljavnega potnega lista in potem lahko zaprosi za dovoljenje za začasno prebivanje.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Dejstvo, da je predlagateljica sodnica Temeljnega sodišča v ... je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča na podlagi 68. člena ZPP.
denacionalizacija stavbnih zemljišč - zemljišča, odvzeta za kompleksno graditev, niso predmet denacionalizacije
Zemljišča, podržavljena na podlagi zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev, niso predmet denacionalizacije.
SZ člen 128, 129.ZZad člen 81.ZOR člen 47, 137, 354.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - nedopusten predmet obveznosti - moratorij na razpolaganje z zadružnim premoženjem
V primeru utemeljene zahteve sodišče s sodbo naloži lastniku, da stanovanje proda. Vendar pa mora biti za to, da je obveznost veljavna, predmet obveznosti dopusten. Nedopustnost predmeta obveznosti v sklenitveni fazi ima za posledico ničnost pogodbe (47. člen ZOR), v izpolnitveni pa avtomatično razveljavitev pogodbe (137. in 354. člen ZOR). Zato tudi s sodbo ni mogoče naložiti obveznosti, katere predmet je nedopusten. Glede na povedano se izkaže, da v obravnavanem primeru ni odločilno, ali je bil predmet obveznosti v trenutku, ko je začel veljati SZ, dopusten. Odločilno je, da je, tako v trenutku odločanja pred sodiščem prve stopnje, kot tudi v trenutku odločanja pred sodiščem druge stopnje, Zakon o zadrugah (81. člen), že veljal.
denacionalizacija stavbnih zemljišč - pravica uporabe na teh zemljiščih v korist pravnih naslednikov - upravna stvar
Vzpostavitve lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču v korist pravnih naslednikov, ki so pravico uporabe tega zemljišča pridobili z dedovanjem ali drugim pravnim poslom, zakon o denacionalizaciji ni uredil kot upravno stvar.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizije (stanovanjskega organa) po 25.6.1991 - preselitev v enakovredno stanovanje - stanovanjska pravica - obseg stanovanjske zaščite
Če je toženec pridobil stanovanjsko pravico pred sporno odločbo. Poveljstva garnizije v skladu s tedaj veljavnimi predpisi in če je na podlagi te pravice pridobil pravico do drugega stanovanja, stanovanjske pravice na prejšnjem stanovanju ni mogel izgubiti, dokler ni pridobil pravice na drugem stanovanju.
Toženčeva stanovanjska pravica na prejšnjem, enakovrednem stanovanju v isti hiši ni prenehala zaradi dodelitve in preselitve v stanovanje v I.nadstropju. V takšni situaciji pa tožeča stranka ne more imeti nobenega pravno varovanega interesa za preselitev toženca nazaj v stanovanje v IX. nadstropju.
denarna pomoč med brezposelnostjo - obrtnik kot upravičenec do izplačevanja preostanka denarne pomoči - pogoji
Zavarovanec, ki je zaradi opravljanja obrtne dejavnosti izgubil pravico do denarne pomoči med brezposelnostjo, ni upravičen v primeru odjave obrti do izplačevanja preostanka denarne pomoči.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizije (stanovanjskega organa) po 25.6.1991 - preselitev v večje stanovanje
Če je toženec pridobil stanovanjsko pravico pred sporno odločbo Poveljstva garnizije v skladu s tedaj veljavnimi predpisi in če je na podlagi te pravice pridobil pravico do drugega stanovanja, stanovanjske pravice na prejšnjem stanovanju ni mogel izgubiti, dokler ni pridobil pravice na drugem stanovanju.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizije (stanovanjskega organa) po 25.6.1991 - preselitev v manjše stanovanje - pravica dotedanjega uporabnika stanovanja
Če je ta pravica obstajala pred sporno odločbo Poveljstva garnizije v skladu s tedaj veljavnimi predpisi in je na podlagi te pravice toženec kot uporabnik prejšnjega stanovanja pridobil pravico do uporabe drugega stanovanja, te pravice ni mogel izgubiti, dokler ni pridobil ustrezne pravice na drugem stanovanju.
zahteva za varstvo zakonitosti - nastanek etažne lastnine - solastnina - skupni prostor - posamezen del stavbe - postopek za delitev stvari in skupnega premoženja
Namembnost posameznih prostorov na podstrešju, v kleti (v konkretnem primeru tudi v pritličju ter medetaži med prvim nadstropjem in podstrešjem) je v posameznih stavbah lahko različna. Če ni jasno, kateri del kleti ali podstrešja je skupni prostor, kateri pa posamezni del stavbe, potem o stavbi v etažni lastnini ni mogoče govoriti (primerjaj 26. člen zakona o pravicah na delih stavb, Ur.l. SRS, št. 19/76. Etažna lastnina posameznega dela in solastnina na tej isti stavbi ne moreta obstajati hkrati, ker se ti dve "lastnini" izključujeta. Solastninski delež je po 1. odstavku 13. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih vselej določen v sorazmerju s celoto (idealni del), etažna lastnina pa obstaja na posameznem delu stavbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - čas ob vložitvi tožbe
Ob vložitvi tožbe (18.5.1992) je znašala vrednost iz 2. odstavka 382. člena ZPP 8.000 SIT (1. člen zakona o spremembah zakona o pravdnem postopku, Uradni list SFRJ, št. 20/90). Zakon o valorizaciji, ki je začel veljati po vložitvi tožbe (Uradni list RS, št. 55/92, z dne 20.11.1992), je mejno vrednost iz 2. odstavka 382. člena ZPP res zvišal na 80.000 SIT, vendar pa je v 3. odstavku 10. člena tudi določil, da se o reviziji zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje v postopku, ki je bil začet pred uveljavitvijo tega zakona, odloči po določbah zakona o pravdnem postopku, ki so se uporabljale do uveljavitve tega zakona. Za dovoljenost revizije je zato potrebno upoštevati kot mejno vrednost znesek 8.000 SIT, kot to zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno zatrjuje. Ker sporna vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe sodišča druge stopnje (62.400 SIT) znesek 8.000 SIT presega, je revizija dovoljena.
uporabnik nacionaliziranega stavbnega in kmetijskega zemljišča - denacionalizacijski upravičenec
Lastninjenja stavbnih zemljišč, na katerih imajo pravico uporabe osebe, ki po zakonu o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in 31/93) nimajo položaja upravičenca, zakon o denacionalizaciji ne ureja. Prav tako ne ureja lastninjenja kmetijskih zemljišč, na katerih imajo pravico uporabe prejšnji lastniki ali njihovi pravni nasledniki, saj njegov 27. člen ureja le vračanje kmetijskih zemljišč v last in posest, ne pa tudi vzpostavitve lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih, na katerih imajo pravico uporabe prejšnji lastniki.
1. Napačno je tožnikovo stališče, da je spremembe tožbe samo sprememba tožnikovega zahtevka; tudi spremembe dejanske podlage pomeni spremembo tožbe v smislu 1. odst. 191. čl. ZPP.
2. Ko se tožnik v reviziji sklicuje na 29.čl. ZOR, uveljavlja s tem napako, ki jo je storil sam. Ta ugovor bi lahko uveljavljal toženec, vendar v taki vsebini in takih okoliščinah, kot ji določajo 2. odst. 121.čl. ter 508. in naslednji členi ZOR.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - spremenjene razmere
Po ugotovitvi, da je pogodba nastala po dolgoletnem harmoničnem skupnem življenju in delu pravdnih strank, ter ugotovitvi, da sta toženca še naprej pripravljena pogodbo izpolnjevati, je pravilno stališče, da takšne pogodbe ni mogoče razvezati iz vsakega razloga.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pri izdaji odločbe na podlagi 83. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92) ni vezan na mnenje zdravniške komisije druge stopnje. Pri ugotavljanju dejanskega stanja velja zanj načelo proste presoje dokazov (9. člen zakona o splošnem upravnem postopku).
ZDRS člen 40, 40/3.ZUP člen 4, 4/1, 4/2, 209, 209/3.URS člen 2.
pridobitev - storilec kaznivega dejanja - nevarnost za javni red - prosti preudarek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - neobrazložen prosti preudarek
Tožbi je bilo ugodeno in odpravljena izpodbijana odločba. Pri ugotavljanju stopnje nevarnosti za javni red države in v zvezi s tem pri uporabi prostega preudarka je v konkretnem primeru potrebno upoštevati vse okoliščine tega primera, v kar sodi tudi presoja celotne osebnosti tožnika kot storilca kaznivih dejanj, kot tudi njegovega socialnega statusa. Taka presoja je nujna glede na temeljno načelo ustave RS, izraženo v 2. členu, to je, da je Slovenija pravna in socialna država.
državljanstvo - pridobitev - večkrat pravnomočno obsojena oseba - neobrazložena odločba - prosti preudarek
Ko upravni organ odloča po prostem preudarku v zadevi iz 3. odstavka 40. člena ZDS, mora predhodno ugotoviti dejansko stanje in to stanje v obrazložitvi navesti. Zgolj pavšalna ugotovitev, da je stranka večkratni kršitelj predpisov, brez konkretnih navedb o tem, za katera kazniva dejanja in katere prekrške je bila pravnomočno obsojena in kdaj, in brez, da bi navedla razloge za svojo odločitev, ni mogoče šteti, da je odločba obrazložena v smislu 3. odstavka 209. člena ZUP. Odločba je nezakonita tudi zato, ker je dejansko stanje ostalo v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno in sodišče ni moglo rešiti spora.
Plačila carine so oproščena podjetja za opremo, ki se ne izdeluje pri nas in je namenjena za neposredno varstvo človekovega življenjskega in delovnega prostora, kar v spornem primeru ni bilo izpolnjeno.
ZUP člen 204, 204/1. ZUS (1977) člen 6. ZPTUB člen 1, 2, 3, 4.UZITUL člen 4, 4/1. Odlok o plačilu posebne takse na uvoženo blago člen 3a.
posebna taksa za uvoženo blago - dovoljenje upravnega organa za uvoz blaga
Tožena stranka (Ministrstvo za trgovino) je na podlagi 3.a člena odloka o plačilu posebne takse na uvoženo blago v letu 1992 tožeči stranki zavrnila izdajo dovoljenja za uvoz določene količine sladkorja brez plačila posebne takse. Navedena zavrnitev soglasja ni samostojni upravni akt, pač pa le interni akt drugega organa in sestavni del odločbe, ki jo po 3. členu zakona o posebni taksi na uvoženo blago izda pristojna carinarnica, ko odloča o tej taksi pri carinjenju blaga in sicer po predpisih, ki veljajo za pobiranje carinskih davščin.