gradbeno dovoljenje - nemožnost presoje lokacijskih pogojev v gradbenem postopku
Tožnik v tožbi ne uveljavlja razlogov, ki bi se nanašali na presojo dopustnosti in ustreznosti gradbenega dovoljenja glede na zakon o graditvi objektov. Uveljavlja razloge, ki so po svoji naravi taki, da jih stranka lahko uveljavlja v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja. Zato je bila tožba zavrnjena.
Davek od dobička iz kapitala je bil odmerjen po podatkih kupoprodajne pogodbe, ki je bila predložena pristojni davčni službi za odmero davka brez upoštevanja zatrjevanih dejstev, da je šlo obenem še za menjalno pogodbo.
Podan je obnovitveni razlog po 9. točki 249. člena ZUP, če predlagatelj obnove postopka ni bil stranka v postopku za spremembo namembnosti prostorov v stavbi, katerih solastnik je glede na zemljiškoknjižne podatke.
Tožena stranka ni navedla dokazov in tudi ne razlogov, ki utemeljujejo njeno odločitev (1. odstavek 259. člena ZUP) in tudi ne razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje utemeljujejo odločitev, navedeno v izreku (2. odstavek 209. člena ZUP), zato je sodišče odločbo odpravilo.
Določba 4. odstavka 107. člena ZTPVI pomeni, da mora upravni organ pridobiti strokovno mnenje, iz katerega je verjetno dokazano, da je pri invalidu nastala sprememba, ki vpliva na določeno pravico.
dolžnost preživljanja otrok - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine
Glede na način določanja preživnine v razveznem postopku pa bi bilo potrebno v pravdi za zvišanje preživnine bolj podrobno ugotoviti okoliščine, v katerih je bil med staršema sklenjen dogovor o višini preživnine in kakšna je bila dejansko njegova vsebina. Brez teh ugotovitev ni mogoče presoditi, koliko je za otroka ta dogovor obvezen, kako se je izpolnjeval, in če pomeni način izvrševanja dogovora spremenjene okoliščine, ki bi lahko vplivale na zvišanje preživnine. V konkretni zadevi je treba upoštevati tudi okoliščino, da je tožnica postala med pravdo polnoletna, tako da bo potrebno še posebej presoditi, kakšen pomen ima zanjo dogovor o preživnini v razvezni pravdi.
1.Sama obtožba s strani sodišča ni bila prekoračena s tem, ko je sodišče k opisu dejanja v tenorju obtožbe dodalo le abstraktni pravni del zakonskega besedila iz 1. in 2. odstavka 64. člena kazenskega zakona Republike Slovenije.
2. Ugovor zagovornika, da je bila poškodba nepravilno ocenjena, oziroma da je šlo za silobran, sodi v izpodbijanje dejanskega stanja, ki pa ga v postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni mogoče uveljavljati.
3. Ne gre za prekoračitev pooblastil sodišča, ker je kazen odmerilo v mejah zagrožene kazni za to kaznivo dejanje.
4. Za kaznivo dejanje umora po 1. odstavku 46. člena KZ RS se ne zahteva obarvan naklep, zato ni potrebno, da opis dejanja vsebuje poseben namen storilca, zakaj naj bi storil to kaznivo dejanje.
denarna pomoč med brezposelnostjo - obrtnik kot upravičenec do izplačevanja preostanka denarne pomoči - pogoji
Zavarovanec, ki je zaradi opravljanja obrtne dejavnosti izgubil pravico do denarne pomoči med brezposelnostjo, ni upravičen v primeru odjave obrti do izplačevanja preostanka denarne pomoči.
denacionalizacija stavbnih zemljišč - pravica uporabe na teh zemljiščih v korist pravnih naslednikov - upravna stvar
Vzpostavitve lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču v korist pravnih naslednikov, ki so pravico uporabe tega zemljišča pridobili z dedovanjem ali drugim pravnim poslom, zakon o denacionalizaciji ni uredil kot upravno stvar.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizije (stanovanjskega organa) po 25.6.1991 - preselitev v enakovredno stanovanje - stanovanjska pravica - obseg stanovanjske zaščite
Če je toženec pridobil stanovanjsko pravico pred sporno odločbo. Poveljstva garnizije v skladu s tedaj veljavnimi predpisi in če je na podlagi te pravice pridobil pravico do drugega stanovanja, stanovanjske pravice na prejšnjem stanovanju ni mogel izgubiti, dokler ni pridobil pravice na drugem stanovanju.
Toženčeva stanovanjska pravica na prejšnjem, enakovrednem stanovanju v isti hiši ni prenehala zaradi dodelitve in preselitve v stanovanje v I.nadstropju. V takšni situaciji pa tožeča stranka ne more imeti nobenega pravno varovanega interesa za preselitev toženca nazaj v stanovanje v IX. nadstropju.
zahteva za varstvo zakonitosti - nastanek etažne lastnine - solastnina - skupni prostor - posamezen del stavbe - postopek za delitev stvari in skupnega premoženja
Namembnost posameznih prostorov na podstrešju, v kleti (v konkretnem primeru tudi v pritličju ter medetaži med prvim nadstropjem in podstrešjem) je v posameznih stavbah lahko različna. Če ni jasno, kateri del kleti ali podstrešja je skupni prostor, kateri pa posamezni del stavbe, potem o stavbi v etažni lastnini ni mogoče govoriti (primerjaj 26. člen zakona o pravicah na delih stavb, Ur.l. SRS, št. 19/76. Etažna lastnina posameznega dela in solastnina na tej isti stavbi ne moreta obstajati hkrati, ker se ti dve "lastnini" izključujeta. Solastninski delež je po 1. odstavku 13. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih vselej določen v sorazmerju s celoto (idealni del), etažna lastnina pa obstaja na posameznem delu stavbe.
uporabnik nacionaliziranega stavbnega in kmetijskega zemljišča - denacionalizacijski upravičenec
Lastninjenja stavbnih zemljišč, na katerih imajo pravico uporabe osebe, ki po zakonu o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in 31/93) nimajo položaja upravičenca, zakon o denacionalizaciji ne ureja. Prav tako ne ureja lastninjenja kmetijskih zemljišč, na katerih imajo pravico uporabe prejšnji lastniki ali njihovi pravni nasledniki, saj njegov 27. člen ureja le vračanje kmetijskih zemljišč v last in posest, ne pa tudi vzpostavitve lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih, na katerih imajo pravico uporabe prejšnji lastniki.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizije (stanovanjskega organa) po 25.6.1991 - preselitev v večje stanovanje
Če je toženec pridobil stanovanjsko pravico pred sporno odločbo Poveljstva garnizije v skladu s tedaj veljavnimi predpisi in če je na podlagi te pravice pridobil pravico do drugega stanovanja, stanovanjske pravice na prejšnjem stanovanju ni mogel izgubiti, dokler ni pridobil pravice na drugem stanovanju.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizije (stanovanjskega organa) po 25.6.1991 - preselitev v manjše stanovanje - pravica dotedanjega uporabnika stanovanja
Če je ta pravica obstajala pred sporno odločbo Poveljstva garnizije v skladu s tedaj veljavnimi predpisi in je na podlagi te pravice toženec kot uporabnik prejšnjega stanovanja pridobil pravico do uporabe drugega stanovanja, te pravice ni mogel izgubiti, dokler ni pridobil ustrezne pravice na drugem stanovanju.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - čas ob vložitvi tožbe
Ob vložitvi tožbe (18.5.1992) je znašala vrednost iz 2. odstavka 382. člena ZPP 8.000 SIT (1. člen zakona o spremembah zakona o pravdnem postopku, Uradni list SFRJ, št. 20/90). Zakon o valorizaciji, ki je začel veljati po vložitvi tožbe (Uradni list RS, št. 55/92, z dne 20.11.1992), je mejno vrednost iz 2. odstavka 382. člena ZPP res zvišal na 80.000 SIT, vendar pa je v 3. odstavku 10. člena tudi določil, da se o reviziji zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje v postopku, ki je bil začet pred uveljavitvijo tega zakona, odloči po določbah zakona o pravdnem postopku, ki so se uporabljale do uveljavitve tega zakona. Za dovoljenost revizije je zato potrebno upoštevati kot mejno vrednost znesek 8.000 SIT, kot to zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno zatrjuje. Ker sporna vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe sodišča druge stopnje (62.400 SIT) znesek 8.000 SIT presega, je revizija dovoljena.
Revizijo je po 1. odstavku 382. člena ZPP dovoljeno vložiti zoper pravnomočno odločbo, izdano na drugi stopnji. Ker tudi za to pravno sredstvo velja procesna predpostavka pravnega interesa, je revizija dovoljena le zoper tisti del drugostopne sodbe, ki ga je stranka v pritožbenem postopku neuspešno izpodbijala. Če pa pritožbe ni vložila, vložila pa jo je nasprotna stranka, le zoper tisti del, s katerim je nasprotna stranka uspela.
denacionalizacija stavbnih zemljišč - zemljišča, odvzeta za kompleksno graditev, niso predmet denacionalizacije
Zemljišča, podržavljena na podlagi zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev, niso predmet denacionalizacije.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Dejstvo, da je predlagateljica sodnica Temeljnega sodišča v ... je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča na podlagi 68. člena ZPP.