gradbeno dovoljenje - nemožnost presoje lokacijskih pogojev v gradbenem postopku
Tožnik v tožbi ne uveljavlja razlogov, ki bi se nanašali na presojo dopustnosti in ustreznosti gradbenega dovoljenja glede na zakon o graditvi objektov. Uveljavlja razloge, ki so po svoji naravi taki, da jih stranka lahko uveljavlja v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja. Zato je bila tožba zavrnjena.
Davek od dobička iz kapitala je bil odmerjen po podatkih kupoprodajne pogodbe, ki je bila predložena pristojni davčni službi za odmero davka brez upoštevanja zatrjevanih dejstev, da je šlo obenem še za menjalno pogodbo.
Določba 4. odstavka 107. člena ZTPVI pomeni, da mora upravni organ pridobiti strokovno mnenje, iz katerega je verjetno dokazano, da je pri invalidu nastala sprememba, ki vpliva na določeno pravico.
dolžnost preživljanja otrok - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine
Glede na način določanja preživnine v razveznem postopku pa bi bilo potrebno v pravdi za zvišanje preživnine bolj podrobno ugotoviti okoliščine, v katerih je bil med staršema sklenjen dogovor o višini preživnine in kakšna je bila dejansko njegova vsebina. Brez teh ugotovitev ni mogoče presoditi, koliko je za otroka ta dogovor obvezen, kako se je izpolnjeval, in če pomeni način izvrševanja dogovora spremenjene okoliščine, ki bi lahko vplivale na zvišanje preživnine. V konkretni zadevi je treba upoštevati tudi okoliščino, da je tožnica postala med pravdo polnoletna, tako da bo potrebno še posebej presoditi, kakšen pomen ima zanjo dogovor o preživnini v razvezni pravdi.
Tožena stranka ni navedla dokazov in tudi ne razlogov, ki utemeljujejo njeno odločitev (1. odstavek 259. člena ZUP) in tudi ne razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje utemeljujejo odločitev, navedeno v izreku (2. odstavek 209. člena ZUP), zato je sodišče odločbo odpravilo.
Podan je obnovitveni razlog po 9. točki 249. člena ZUP, če predlagatelj obnove postopka ni bil stranka v postopku za spremembo namembnosti prostorov v stavbi, katerih solastnik je glede na zemljiškoknjižne podatke.
1.Sama obtožba s strani sodišča ni bila prekoračena s tem, ko je sodišče k opisu dejanja v tenorju obtožbe dodalo le abstraktni pravni del zakonskega besedila iz 1. in 2. odstavka 64. člena kazenskega zakona Republike Slovenije.
2. Ugovor zagovornika, da je bila poškodba nepravilno ocenjena, oziroma da je šlo za silobran, sodi v izpodbijanje dejanskega stanja, ki pa ga v postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni mogoče uveljavljati.
3. Ne gre za prekoračitev pooblastil sodišča, ker je kazen odmerilo v mejah zagrožene kazni za to kaznivo dejanje.
4. Za kaznivo dejanje umora po 1. odstavku 46. člena KZ RS se ne zahteva obarvan naklep, zato ni potrebno, da opis dejanja vsebuje poseben namen storilca, zakaj naj bi storil to kaznivo dejanje.
ZZZDR člen 51, 51/2.ZOR člen 277, 277/1, 399, 399/3.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - obresti - zamudne obresti - obrestna mera - tuja valuta - obrestovanje terjatev v tuji valuti
1. Za odločitev, da je loterijski zadetek skupno premoženje pravdnih strank, so odločilne ugotovitve, da je toženec redno igral loto in srečke kupoval s svojim zaslužkom, torej s skupnimi sredstvi. Izvor premoženja, čeprav posreden, so z delom pridobljena sredstva.
2. Prisojen je tolarski znesek, vendar vezan na vrednost zneska 11.500 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Do trenutka konverzije tega zneska v tolarsko vrednost, to je do plačila, je treba tožničino terjatev obrestovati kot terjatev v tuji valuti. Zato zamudne obresti po zakonu o obrestni meri zamudnih obresti (Ur.l. RS št. 14/92 in 13/93), ki vsebuje tudi valorizacijsko stopnjo v višini stopnje rasti cen na drobno v preteklem mesecu, v tem primeru niso utemeljene. Obrestne mere za obresti, ki so izražene v tuji valuti, ne določa noben predpis. Pravno praznino je sodna praksa zapolnila z analogijo s predpisi, ki veljajo za pogodbeno obrestno mero (pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča VS RS z dne 22. in 23.6.1993 - Poročilo o sodni praksi I/93). Za pogodbene obresti, kadar so dogovorjene, ni pa določena obrestna mera, določa novela zakona o obligacijskih razmerjih (Ur.l. SFRJ št. 39/85)v 4. čl, ki spreminja tretji odstavek 399.čl., da velja med posamezniki obrestna mera, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled.
1. Do dogovora med strankama je prišlo že po uveljavitvi zakona o začasnih ukrepih o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju (Ur.l. SFRJ, št. 85/89), ko uporaba valutne klavzule ni bila več prepovedana (spremenjen 16. člen zakona o deviznem poslovanju - Ur.l. SFRJ, št. 66/85). Ni mogoče pritrditi sodišču prve stopnje, da je prepoved še vedno vseboval zakon o NBJ in enotnem monetarnem poslovanju narodnih bank republik in narodnih bank avtonomnih pokrajin (Ur.l. SFRJ, št. 34/89). Določba 40. člena tega zakona je bila enaka, kot je določba 71. člena sedaj veljavnega zakona o Banki Slovenije, ki je bil sprejet hkrati z zakonom o deviznem poslovanju. Ta pa v 5. členu izrecno dovoljuje uporabo deviz kot vrednostne osnove v pogodbah med domačimi osebami (Ur.l. RS, št. 1/91-I).
2. Valutno klavzulo je treba uporabiti tudi, če se pogodba razdre. Za vrnitev danega po razdrtju dvostranskih pogodb veljajo pravila, ki veljajo za izpolnitev teh pogodb (132. člen zakona o obligacijskih razmerjih).
spor o pristojnosti - kdaj se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti
Izključna krajevna pristojnost sodišča v sporih o preživljanju po ZPP ni predvidena. Zato se sodišče v teh sporih po uveljavitvi novele ZPP iz leta 1990 (Ur.l. SFRJ 20/90) ne more več izreči za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti (2. odst. 20. čl. ZPP).
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
V pravdi za povrnitev stroškov zastopanja, ki jih je tožeča stranka imela kot substitut bivšega pooblaščenca toženk, dejstvo, da bivši pooblaščenec toženk prav tako vtožuje od slednjih stroške zastopanja in sicer pred drugim sodiščem, ni tehten razlog v smislu 68. čl. ZPP. Prav tako ni tehten razlog sklicevanje predlagateljice na prebivališče toženih strank.
UZITUL člen 9. ZSR člen 10, 23, 50.SZ člen 159, 159/2.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizije (stanovanjskega organa JLA) po 25.6.1991 - nezakonita vselitev (zamenjava) - stanovanjska pravica na prejšnjem stanovanju - pridobljene pravice - nasprotna tožba
Po 25.6.1991 JLA ni mogla več veljavno razpolagati s stanovanji iz vojaškega stanovanjskega fonda.
Če je toženec pridobil stanovanjsko pravico pred sporno odločbo v skladu s tedaj veljavnimi predpisi, kar izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, in če je na podlagi te pravice pridobil pravico do drugega stanovanja, stanovanjske pravice na prejšnjem stanovanju ni mogel izgubiti, dokler ni pridobil pravice na drugem stanovanju.
denacionalizacija poslovne stavbe - denacionalizacijski upravičenec
Za upravičenca do denacionalizacije se ne šteje oseba, ki naj bi leta 1941 pod pritiskom okupacijskih oblastvenih organov, sklenila pogodbo o prodaji poslovne stavbe.
ZSR člen 18. ZSG člen 145. ZPP (1977) člen 16, 21.
predlog za določitev imetnika stanovanjske pravice - pristojnost sodišča združenega dela - rednega sodišča
Za razmejitev pristojnosti med sodiščem združenega dela in rednim sodiščem je pomembna vsebina razmerja in ne zgolj dejstvo, da je stanodajalec organizacija združenega dela.
oblika pogodbe - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika - konvalidacija
Pravilo o konvalidaciji pride v poštev, ko je pogodba sicer sklenjena, ni pa izpolnjena zahtevana pismena obličnost. O konvalidaciji ni mogoče razsojati, če obstoj pogodbe sploh ni dokazan.
postopek za ureditev mej - narok na kraju samem - skica - pravila za določitev meje
Poravnava, ki je bila v nepravdnem postopku sklenjena med pravdnima strankama na tak način, da sta se pravdni stranki na prvem naroku, ki je bil opravljen na sodišču in ne na kraju samem, dogovorili, "da naj meja poteka po mapi" ni le "vprašljiva", kot je v razlogih svoje odločbe zapisalo pritožbeno sodišče, ampak predstavlja poravnavo, s katero se meja med zemljišči udeležencev nepravdnega postopka ni uredila po postopku in na način, ki je predpisan v ZNP. Zato s to poravnavo meja ni bila urejena, urejena pa tudi niso bila lastninska razmerja, ki so med pravdnima strankama sporna v tej pravdni zadevi.
Revizijo je po 1. odstavku 382. člena ZPP dovoljeno vložiti zoper pravnomočno odločbo, izdano na drugi stopnji. Ker tudi za to pravno sredstvo velja procesna predpostavka pravnega interesa, je revizija dovoljena le zoper tisti del drugostopne sodbe, ki ga je stranka v pritožbenem postopku neuspešno izpodbijala. Če pa pritožbe ni vložila, vložila pa jo je nasprotna stranka, le zoper tisti del, s katerim je nasprotna stranka uspela.
dolžnost preživljanja otrok - znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - možnosti staršev
Po 79. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) se preživnina določi v sorazmerju z možnostmi vsakega od staršev in otrokovimi potrebami. Zmožnost staršev je potrebno presojati široko. Upoštevati je potrebno njihovo splošno pridobitno sposobnost, tj. sposobnost delati in pridobivati dohodek (strokovno usposobljenost in možnosti zaposlitve), in ne le dejansko izkazani dohodek.