ZP člen 39, 39/2, 203, 203/1, 207a, 222. ZTVCP člen 226, 226/1-36.
zahteva za sodno varstvo - utemeljen dvom o resničnosti dejanskega stanja - varstveni ukrep
Enostransko vrednotenje pomembnih dejstev organa druge stopnje in opiranje na obremenilna dejstva, ki niso podkrepljena z ustreznimi dokazi, neupoštevanje tudi drugih dejstev, ki so kaznovanim v prid, pomeni dvom v resničnost ugotovljenega dejanskega stanja.
izvršba v zadevi ukrepa tržnega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - denarna kazen - pečatenje poslovnih prostorov
Po 287. členu ZUP se izvršba lahko opravi z neposredno prisilitvijo, če je ni bilo mogoče opraviti s sredstvi, ki so določena v 285. in 286. členu ZUP. Ker izvršba po 286. členu ZUP ni bila uspešna, je upravni organ na podlagi 287. člena ZUP in 10. člena zakona o tržni inšpekciji pravilno odločil o pečatenju poslovnih prostorov.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka
Ugotovitev, da 12 ha veliko toženčevo kmetijo sedaj obdeluje njegov brat, in nanjo oprta pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je toženčeva kmetija sposobna dajati dohodke za toženčevo preživljanje in za plačevanje preživnine - dajeta tudi po presoji revizijskega sodišča podlago za oceno, da pri ugotovljenih toženčevih denarnih prejemkih (invalidski pokojnini 15.000,00 SIT in invalidskem dodatku 3.800,00 SIT na mesec) toženec zmore preživnino 8.000 SIT na mesec za ml. sina. Ugotovljena dejstva glede otrokovih potreb in glede preživninske zmožnosti njegove matere - tožnice, pa na drugi strani narekujeta presojo, da je tolikšna toženčeva preživnina tudi nujna, če naj se zagotovijo potrebna sredstva za otrokovo preživljanje.
1. Z ureditvijo medsebojnega notranjega razmerja sta toženi stranki že pred nastopom zavarovalnega dogodka zakonsko dolžnost obveznega zavarovanja potnikov sicer res izključili, vendar pa, kot sta materialnopravno pravilno zaključili tudi obe nižji sodišči, take izključitve ni mogoče upoštevati proti tretjim osebam. Pokojnik je bil tretja oseba. Zato zavarovalnica izključitvenih klavzul, ki si jih je s pogodbo dogovorila z zavarovalcem (v konkretnem primeru s prvotoženo stranko kot lastnikom letala) ne more uveljavljati proti tretjemu, ki je oškodovan z dejanjem, na podlagi katerega je nastala odgovornost. Odškodninska odgovornost drugotožene stranke je podana tako že na podlagi s prvotoženo stranko sklenjene zavarovalne pogodbe. Zato se drugotožena stranka v razmerju do tožečih strank kot oškodovancev, na določbo 3. odstavka 89. člena zakona o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja, ne more uspešno sklicevati.
2. V obravnavanem primeru je do škodnega dogodka in nastanka škode prišlo z letalom, ki je bilo last prvotožene stranke. Zato bi se ta morala razbremeniti odgovornosti, kar pa ji ni uspelo. Dejstvo, da je ugotavljanje vzrokov letalske nesreče težavno ali celo onemogočeno, glede na opisano dolžnost razbremenitve odgovornosti oškodovancem ne more iti v škodo.
Vloga tožnika za stalno bivanje ni bila popolna, ker je zatrjeval, da je Slovenec po rodu, zaradi česar bi bilo mogoče uporabiti določbo 2. odstavka 16. člena zakona o tujcih. Ker tožena stranka ni ugotovila, ali je tožnik predlagal izdajo dovoljenja po tej določbi, je bilo treba izpodbijano odločbo odpraviti.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - varstvo lastninske pravice - izstavitev zemljiškoknjižne listine
Tožeča stranka je zahtevala ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine parc. št. 6164, pri tem pa je v tožbenem zahtevku navedla le površino zemljišča (390 m2), ki naj bi bilo njena last. Le s tako opredelitvijo dela nepremičnine parc. št. 6164, ki meri bistveno več kot 390 m2, pa tožeča stranka ni zahtevala dovolj individualno določene stvari (37. člen ZTLR), poleg tega, kot je pravilno zaključilo pritožbeno sodišče, pa tak tožbeni zahtevek tudi ni v skladu s pravnimi pravili zakona o zemljiških knjigah (11. člen) in zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in vpisih (2. odstavek 3. člena).
Splošni interes za rekonstrukcijo križišča je ugotovljen v skladu s prostorskimi vidiki družbenega plana po določbi 17. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini, če je rekonstrukcija križišča predvidena z družbenim planom. Iz iz izvlečka družbenega plana ni razvidno oz. ni ugotovljeno, kje bo potekala gradnja - rekonstrukcija, skladnosti s prostorskimi vidiki družbenega plana ni mogoče presoditi.
1. Sodba sodišča druge stopnje pravilno razlaga, da je v danem primeru, ko imenovana priča dvakrat ni prišla na glavno obravnavo, čeprav je bila v redu povabljena, ko je drugič celo vrnila vabilo s pripombo, da vztraja pri svojem že podanem pričevanju in ko sodišče glede na njeno bivanje v tujini ni moglo zagotoviti navzočnosti te priče na glavni obravnavi, podan tak položaj, kot je predviden v 2. točki 1. odstavka 333. člena ZKP, ko priča noče izpovedati na glavni obravnavi in se zato sme njena izpovedba po odločbi senata prebrati. 2. Pri kaznivem dejanju po členu 246/1 KZ SFRJ sam izostanek plačila kupnine za mamilo, ki je bila dogovorjena, ne izključuje pojma prodaje.
pridobitev - državljan druge republike - pravnomočno obsojena oseba za kazniva dejanja - nevarnost za javni red - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - neobrazložena odločba
V postopku ni bilo ugotovljeno, ali obstajajo zadržki iz 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu za pridobitev državljanstva RS.
zahteva za sodno varstvo - razlogi - varstveni ukrepi
Po 35. členu zakona o prekrških se smejo varnostni ukrepi vseh vrst izrekati storilcu poleg kazni, predpisane za posamezen prekršek, ne da bi bili posebej predpisani za posamezni prekršek.
analitični računi - razčlenitev sintetičnih računov na analitične
Razčlenitev sintetičnih računov na analitične je prepuščena presoji organizacije. To izhaja iz 4. odst. 8. člena zakona o računovodstvu (Ur. list SFRJ štev. 12/89...61/90), pa tudi iz 2. odst. 1. člena odredbe o evidentiranju prihodkov, odhodkov, sredstev in virov sredstev proračunov družbenopolitičnih skupnosti ter o njihovem izkazovanju (Ur. list RS štev. 15/91-I). Obe navedeni določbi vežeta razčlenjevanje sintetičnih računov na analitične na potrebe subjekta, ki vodi knjigovodstvo. Kdaj pride do situacije, ki zahteva takšno razčlenjevanje, pa presodi subjekt sam.
opravljanje dejavnosti, ki je opredeljena kot javna služba - davčne olajšave
Če zakon ne določa izrecno, da se neka dejavnost, ki se sicer opravlja kot javna služba, lahko opravlja samo kot javna služba, jo lahko opravlja tudi zavod, ki ni javni zavod oz. zavod s pravico javnosti, vendar ne kot javno služba. Zato ne more uveljavljati ugodnosti, ki se lahko uveljavljajo pri opravljanju dejavnosti kot javne službe.
1. Nemožnost realizacije terjatve v določenem roku ni podlaga za storniranje računa in v posledici tega tudi ne upravičenje za opustitev njegovega knjiženja. Predpostavka storniranja računa je napaka.
2. Stroški sponzoriranja so lahko strošek reklame in kot takšen poslovni odhodek, če je s pogodbo o sponzoriranju določena tudi ustrezna obveznost sponzoriranca.
prometni davek - davek na promet storitev - članarina kot plačilo za storitev
Tožeča stranka pobira članarino v zvezi z odobritvijo vsakokratnega posojila. Članarina torej pomeni plačilo za storitev. Osnova za davek na promet storitev je znesek plačila za opravljeno storitev.
davek od dobička iz kapitala - davčna napoved kot podlaga za ugotavljanje davčne osnove - cenitev kot podlaga za izračun prometne vrednosti stanovanja - valorizacija dejanske cene kot način izračuna vrednosti kapitala
Če davčni organ davka od dobička iz kapitala ne odmeri po davčni napovedi, ugotavlja osnovo za davek po pravilih postopka, ki urejajo dokazovanje z izvedencem, davčnemu zavezancu pa mora dati možnost, da v postopku sodeluje.
Cenitev po pravilniku o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ni edina podlaga za ugotavljanje v davčnem postopku upoštevane prodajne cene stanovanja, če so se v času prodaje stanovanja v prostem prometu dejansko oblikovale nižje cene.
Vrednost kapitala v času pridobitve se ugotavlja z valorizacijo dejanske cene, plačane za stanovanje po stanovanjskem zakonu.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - rok za prijavo brezposelnosti
Prekoračitev materialnega roka je dopustna samo iz razlogov, ki jih določa predpis, ki ureja pogoje za priznanje določene pravice. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91 in 12/91) vsebuje glede uveljavljanja pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo takšno določilo v 3. odstavku 31. člena.