izvršba v zadevi ukrepa tržnega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - denarna kazen - pečatenje poslovnih prostorov
Po 287. členu ZUP se izvršba lahko opravi z neposredno prisilitvijo, če je ni bilo mogoče opraviti s sredstvi, ki so določena v 285. in 286. členu ZUP. Ker izvršba po 286. členu ZUP ni bila uspešna, je upravni organ na podlagi 287. člena ZUP in 10. člena zakona o tržni inšpekciji pravilno odločil o pečatenju poslovnih prostorov.
1. Z ureditvijo medsebojnega notranjega razmerja sta toženi stranki že pred nastopom zavarovalnega dogodka zakonsko dolžnost obveznega zavarovanja potnikov sicer res izključili, vendar pa, kot sta materialnopravno pravilno zaključili tudi obe nižji sodišči, take izključitve ni mogoče upoštevati proti tretjim osebam. Pokojnik je bil tretja oseba. Zato zavarovalnica izključitvenih klavzul, ki si jih je s pogodbo dogovorila z zavarovalcem (v konkretnem primeru s prvotoženo stranko kot lastnikom letala) ne more uveljavljati proti tretjemu, ki je oškodovan z dejanjem, na podlagi katerega je nastala odgovornost. Odškodninska odgovornost drugotožene stranke je podana tako že na podlagi s prvotoženo stranko sklenjene zavarovalne pogodbe. Zato se drugotožena stranka v razmerju do tožečih strank kot oškodovancev, na določbo 3. odstavka 89. člena zakona o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja, ne more uspešno sklicevati.
2. V obravnavanem primeru je do škodnega dogodka in nastanka škode prišlo z letalom, ki je bilo last prvotožene stranke. Zato bi se ta morala razbremeniti odgovornosti, kar pa ji ni uspelo. Dejstvo, da je ugotavljanje vzrokov letalske nesreče težavno ali celo onemogočeno, glede na opisano dolžnost razbremenitve odgovornosti oškodovancem ne more iti v škodo.
Vloga tožnika za stalno bivanje ni bila popolna, ker je zatrjeval, da je Slovenec po rodu, zaradi česar bi bilo mogoče uporabiti določbo 2. odstavka 16. člena zakona o tujcih. Ker tožena stranka ni ugotovila, ali je tožnik predlagal izdajo dovoljenja po tej določbi, je bilo treba izpodbijano odločbo odpraviti.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - varstvo lastninske pravice - izstavitev zemljiškoknjižne listine
Tožeča stranka je zahtevala ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine parc. št. 6164, pri tem pa je v tožbenem zahtevku navedla le površino zemljišča (390 m2), ki naj bi bilo njena last. Le s tako opredelitvijo dela nepremičnine parc. št. 6164, ki meri bistveno več kot 390 m2, pa tožeča stranka ni zahtevala dovolj individualno določene stvari (37. člen ZTLR), poleg tega, kot je pravilno zaključilo pritožbeno sodišče, pa tak tožbeni zahtevek tudi ni v skladu s pravnimi pravili zakona o zemljiških knjigah (11. člen) in zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in vpisih (2. odstavek 3. člena).
ZKP člen 333, 333/1, 333/1-1, 364, 364/1, 364/1-8, 427, 427-2.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev določb kazenskega postopka - branje zapisnika o izpovedbi priče
Sodišče je zapisnik o zaslišanju priče, ki je bila zaslišana v tujini, kjer je tudi v zaporu, lahko uporabilo kot dokazno sredstvo, saj ta priča ni mogla priti na glavno obravnavo.
ZP člen 39, 39/2, 203, 203/1, 207a, 222. ZTVCP člen 226, 226/1-36.
zahteva za sodno varstvo - utemeljen dvom o resničnosti dejanskega stanja - varstveni ukrep
Enostransko vrednotenje pomembnih dejstev organa druge stopnje in opiranje na obremenilna dejstva, ki niso podkrepljena z ustreznimi dokazi, neupoštevanje tudi drugih dejstev, ki so kaznovanim v prid, pomeni dvom v resničnost ugotovljenega dejanskega stanja.
izvenzakonska skupnost - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - ugotavljanje deležev na skupnem premoženju
1. Ker izvenzakonska skupnost ni obstajala, je bil tožbeni zahtevek tožeče stranke v izpodbijanem delu materialnopravno pravilno zavrnjen, saj tožeča stranka na stvareh, ki so zajete v zavrnilnem delu izpodbijane sodbe, zaradi neobstoja izvenzakonske skupnosti ni mogla pridobiti stvarnopravnih upravičenj iz naslova skupnega premoženja v smislu 2. odst. 51. člena ZZZDR v zvezi z 12. členom istega zakona. Da je tožeča stranka pridobila stvarnopravna upravičenja na stvareh, glede katerih je bil tožbeni zahtevek zavrnjen na kakšni drugi pravni podlagi, pa se tekom postopka ni zatrjevalo.
2. Ker je bilo ugotovljeno, da izvenzakonska skupnost ni obstajala, revizijska trditev, da je toženec ponaredil podpis tožeče stranke na odstopni izjavi za nakup počitniškega stanovanja, ni pravnoodločilna za odločitev v tej pravdni zadevi, v kateri se je ugotavljal obstoj izvenzakonske skupnosti in skupnega premoženja ter deležev na njem. Ker vprašanje, ali je podpis ponarejen ali ne, za odločitev v tej pravdni zadevi ni odločilno, pravdnega postopka zaradi teka kazenskega postopka tudi ni bilo potrebno prekiniti.
ZPR člen 12, 207a, 222. CZ člen 16, 371/1-1, 380b.
zahteva za sodno varstvo - razveljavitev po uradni dolžnosti - dejanska zmota
Po gramatikalni razlagi določbe 16. člena carinskega zakona bi se lahko prišlo do sklepa, da je kaznovani z izjavo na vprašanje carinika "kaj ima za prijaviti", odgovoril "vse, kar je v vozilu", blago prijavil, kot se zahteva. Pri dajanju take izjave bi bil glede prijavljenega predmeta lahko tudi v dejanski zmoti.
analitični računi - razčlenitev sintetičnih računov na analitične
Razčlenitev sintetičnih računov na analitične je prepuščena presoji organizacije. To izhaja iz 4. odst. 8. člena zakona o računovodstvu (Ur. list SFRJ štev. 12/89...61/90), pa tudi iz 2. odst. 1. člena odredbe o evidentiranju prihodkov, odhodkov, sredstev in virov sredstev proračunov družbenopolitičnih skupnosti ter o njihovem izkazovanju (Ur. list RS štev. 15/91-I). Obe navedeni določbi vežeta razčlenjevanje sintetičnih računov na analitične na potrebe subjekta, ki vodi knjigovodstvo. Kdaj pride do situacije, ki zahteva takšno razčlenjevanje, pa presodi subjekt sam.
opravljanje dejavnosti, ki je opredeljena kot javna služba - davčne olajšave
Če zakon ne določa izrecno, da se neka dejavnost, ki se sicer opravlja kot javna služba, lahko opravlja samo kot javna služba, jo lahko opravlja tudi zavod, ki ni javni zavod oz. zavod s pravico javnosti, vendar ne kot javno služba. Zato ne more uveljavljati ugodnosti, ki se lahko uveljavljajo pri opravljanju dejavnosti kot javne službe.
1. Nemožnost realizacije terjatve v določenem roku ni podlaga za storniranje računa in v posledici tega tudi ne upravičenje za opustitev njegovega knjiženja. Predpostavka storniranja računa je napaka.
2. Stroški sponzoriranja so lahko strošek reklame in kot takšen poslovni odhodek, če je s pogodbo o sponzoriranju določena tudi ustrezna obveznost sponzoriranca.
prometni davek - davek na promet storitev - članarina kot plačilo za storitev
Tožeča stranka pobira članarino v zvezi z odobritvijo vsakokratnega posojila. Članarina torej pomeni plačilo za storitev. Osnova za davek na promet storitev je znesek plačila za opravljeno storitev.
obseg povrnitve gmotne škode - popolna odškodnina - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - smrt otroka - vprašanje škode lastnega izvora - valorizacija odškodnine za gmotno škodo - tek zamudnih obresti
1. Presoja višine odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega.
2. Odškodnino za "navadno" škodo je zato mogoče zahtevati le v nominalnem znesku, v kakršnem je nastala (394. člen ZOR) in je ni mogoče valorizirati. Principu popolne odškodnine (190. člen ZOR) je zadoščeno z inštitutom zakonitih zamudnih obresti po 277. členu ZOR, ki teko od nastanka škode, torej od plačila posameznih zneskov.
Lastnik spornega vozila je bil znova tožnik, toženec pa ga je od njega odpeljal brez veljavne pravne podlage. Ker je toženec vozilo prodal v Srbijo, vrnitev ni več mogoča. Na podlagi takih ugotovitev sta sodišči prve stopnje pravilno presodili, da toženec tožniku odškodninsko odgovarja po 1.odst. 154.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih in mu naložili plačilo zneska, ki ustreza ugotovljeni vrednosti spornega vozila.