ZST člen 29, 29/2, 29/3, 30, 30/1, 30/3, 30/4. ZPP člen 365, 365/1-3.
sodne takse – plačilo po roku – dokazilo o plačilu v pritožbi
Ker je taksni zavezanec že plačal tako sodno takso za sodbo kot tudi kazensko takso v višini 50% pribitka in o tem v pritožbi predložil dokazilo, se pritožbi ugodi in sklep sodišča o prisilni izterjavi takse razveljavi.
stroški kazenskega postopka - odločba o stroških kazenskega postopka - dolžnost povrnitve stroškov – ločljivost stroškov, nastalih za dejanja, za katera obdolženec ni obsojen
Prvi odstavek 96. člena ZKP se uporabi le, če se kazenski postopek zoper obdolženca v celoti konča z neobsodilno sodbo; če pa se postopek za nekatera kazniva dejanja konča z obsodilno, za druga pa z oprostilno ali zavrnilno sodbo in so stroški medsebojno ločljivi, sodišče o stroških odloči po drugem odstavku 95. člena ZKP.
izvolitev v naziv - soglasje senata – ugotovitev izida glasovanja - upravna odločba – akcesorni akt
Odločba v smislu ZUP in ZUS je le tista odločba, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Ugotovitev izida glasovanja ni takšno odločanje, ampak gre za ugotovitev dejstva.
ZDDV člen 16, 16/2, 31, 31/1, 32, 32/1. ZPDDP člen 2, 3. ZMZPP člen 1.
davek na dodano vrednost (DDV) – izvoz blaga – storitve, neposredno povezane z izvozom blaga – posebni davek na določene prejemke – davčna oprostitev
Plačila DDV je oproščen promet storitev, ki so neposredno povezane z izvozom oziroma uvozom blaga v skladu z drugim odstavkom 16. člena oziroma 1. točko prvega odstavka 32. člena ZDDV.
ZKP člen 41, 41/2, 371, 371/1-2, 371/1-11, 420, 420/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – izločitev sodnika - zahteva za izločitev - rok za zahtevo za izločitev - prekluzija – razlogi o odločilnih dejstvih – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dovoljeno uveljavljati, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev iz druge točke prvega odstavka 371. člena ZKP, če stranka v zakonskem roku ni uporabila pravice zahtevati izločitve sodnika sodišča prve stopnje, pa zato ni bilo objektivnih ovir.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zahteva za varstvo zakonitosti
Napačna je odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je v fazi odločanja o ugovoru dolžnic sklep o izvršbi razveljavilo in predlog upnika zavrnilo. Po prejemu ugovorov dolžnic bi moralo prvostopenjsko sodišče postopati po določbah 61. in 62. člena ZIZ. Citirani določbi predpisujeta možne odločitve izvršilnega sodišča v postopku odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pri čemer pa take odločitve, kot sta jo sprejeli nižji sodišči, ne omogočata.
Tožnica v predlogu za izdajo začasne odredbe težko popravljive škode ni izkazala, kar zadostuje za odločitev. Vsa nadaljnja izvajanja glede javnega interesa in nastanka škode nasprotni stranki na odločitev več ne vplivajo.
ZZZDR člen 12, 51, 51/2. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. URS člen 33.
nedopustnost izvršbe – izločitvena tožba – lastninska pravica na nepremičnini – originarna pridobitev lastninske pravice – skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – zastavna pravica na nepremičnini – pridobitev zastavne pravice z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – osebni dolg izvezakonskega partnerja
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje le tisti upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, ne pa tudi tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi. Nižji sodišči sta ugotovili, da zastavna pravica prvega toženca ne temelji na pogodbeni podlagi, zato sta utemeljeno dali prednost originarno pridobljeni (so)lastninski pravici tožnice. Ob ugotovitvi, da je bila v izvršilnem postopku za poplačilo izključno dolžnikovega dolga dovoljena izvršba na nepremično premoženje, ki je bilo v času izdaje sklepa o izvršbi tudi tožničino, je pravilna odločitev nižjih sodišč, da izvršba v tem obsegu ni dopustna.
predlog za dopustitev dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje – zagotovitev pravne varnosti – razvoj sodne prakse – odškodnina – odgovornost državnega organa zaradi uporabe protiustavnega zakona – ugotovitev protiustavnosti po sprejetju odločitve državnega organa – sodna pristojnost – vrnitev carinskega dolga – izključna upravna pristojnost
O vprašanju odškodninske odgovornosti državnega organa zaradi uporabe zakona, za katerega je bilo kasneje v postopku presoje pred Ustavnim sodiščem ugotovljeno, da ni v skladu z Ustavo ali je bil razveljavljen, je že oblikovana sodna praksa in odločitev v obravnavani zadevi ni v nasprotju s to prakso.
Presoja utemeljenosti tožnikovega dajatvenega (kondikcijskega) zahtevka je odvisna od ugotovitve, ali obstaja veljaven pravni naslov za prehod vtoževanega zneska kupnine iz tožnikovega premoženja v premoženje toženca (predhodno vprašanje, 13. člen ZPP). Praviloma odločitev o predhodnem vprašanju ne pomeni odločitve o zahtevku, zato ni vsebovana v izreku odločbe in se nanjo objektivne meje pravnomočnosti ne raztezajo. Ker pa je tožnik, čeprav podredno, postavil vmesni ugotovitveni zahtevek, je s tem izrazil interes, da se o vprašanju ničnosti kupoprodajne pogodbe odloči z učinkom pravnomočnosti. Prvostopenjsko sodišče je podredno postavljeni zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodbe zavrnilo. Tožnik te odločitve ni spodbijal, zato je postala pravnomočna že z iztekom pritožbenega roka in s tem revizijsko neizpodbojna. Ker je bilo o vprašanju ničnosti sporne kupoprodajne pogodbe že pravnomočno odločeno, je bilo višje sodišče pri presoji utemeljenosti tožnikove pritožbe zoper odločitev o zavrnitvi primarnega kondikcijskega zahtevka na to odločitev vezano.
sprememba gradbenega dovoljenja - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Ker revident ni navedel, katero je pomembno pravno vprašanje, pač pa se zgolj sklicuje na besedilo 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ni izkazal pogoja za dovoljenost revizije.
Revident tudi ni izkazal, da bi mu nastale zelo hude posledice, saj ni navedel, v čem je motena normalna uporaba njegove nepremičnine.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Posplošene trditve o pristranskem oziroma nezakonitem obravnavanju tožnikovih pritožb pri pristojnem sodišču ne morejo utemeljevati sklepa o obstoju tehtnih razlogov za prenos pristojnosti.
ZPP člen 380, 380/2, 469, 469/1, 469/2, 477, 477-1, 477-2, 477-4, 477-6. Pravilnik o postopku pred stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije (1993) člen 35, 35/5, 38, 38/2.
obseg izpodbijanja - ugovor pravnomočno razsojene stvari - razveljavitev arbitražne odločbe - obrazložitev arbitražne odločbe - kršitev načela konktradiktornosti
Obrazložitev arbitražne odločbe je zadostna že, če so iz nje razvidni ključni razlogi za odločitev in če je v njej zavzeto stališče o bistvenih navedbah strank.
Podlage za presojo, ali je bila strankam v arbitražnem postopku zagotovljena možnost obravnavanja, ne more predstavljati zgolj obrazložitev arbitražne odločbe, zato mora sodišče opraviti presojo o obstoju te kršitve na podlagi ocene celotnega poteka postopka.
Razlog za razveljavitev arbitražne odločbe je lahko tudi kršitev prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari.
prisilna izterjava davčnega dolga – sklep o popravi pomote – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe
Sklep o popravi pomote ni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, saj z njim ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi, in tudi ne sklep po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, zato je izpodbijanje takega sklepa v upravnem sporu izključeno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sorodstvo uslužbenke pristojnega sodišča s stranko v postopku – objektivna nepristranskost sodišča
Zaradi okoliščine, da je članica ožje družine prvih dveh tožnikov del sodnega osebja sodišča, ki je sicer stvarno in krajevno pristojno za odločitev v sporu, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča ali sodnika, kot nosilca sodne funkcije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - poročanje medijev o sodnem postopku - sorodstveno razmerje pooblaščenca s predsednikom sodišča
Pisanje medijev o sodnem postopku ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
stroški upravne izvršbe - potrebnost določenih del - zapisnik o izvršbi - račun izvajalca del
Ker tožnica sama v danem roku ni opravila dejanj, naloženih v izvršilnem naslovu, so bila ta opravljena na njene stroške po pooblaščenem izvajalcu, na kar je bila opozorjena v izvršilnem naslovu. Podatki iz zapisnika o opravljeni izvršbi se ujemajo z izstavljenim računom izvajalca del, v katerem so natančno specificirani zneski po posameznih postavkah, ta račun pa je podlaga za obračun stroškov prisilne izvršbe.
enako varstvo pravic - načelo zakonitosti – zastaranje kazenskega pregona - tek zastaranja pregona - konec teka roka za zastaranje - absolutno zastaranje - pravnomočnost – odprava odločbe
Pravnomočnost sodbe, če je pritožba vložena in sodišče o njej odloči na seji senata, nastopi z dnem, ko sodišče odločitev o pritožbi odpravi pritožniku.
ZUS-1 člen 75, 75/1, 75/2, 75/3, 85, 85/1, 85/2, 86, 92, 107, 107/2. ZDavP člen 39, 39/3, 105.
davek od dohodkov iz dejavnosti – ocena davčen osnove – primerljivi davčni zavezanec – obseg revizijske presoje
Pri oceni davčne osnove davka od dohodkov iz dejavnosti na podlagi 39. člena ZDavP davčni organ lahko uporabi tudi podatke iz davčne napovedi drugega primerljivega zavezanca, saj morajo biti podatki v davčni napovedi resnični (prvi odstavek 105. člena ZDavP), davčni organ pa očitno ni podvomil v verodostojnost in pravilnost teh podatkov.
ZKP člen 372, 372-1, 424, 424/2. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 2, 8, 11. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-8, 3-14, 8, 9.
načelo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč pri prepovedanih prehodih čez državno mejo - pomoč storilcem kaznivih dejanj – poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve - zakonski znaki kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja - beneficium cohaesionis
Iz opisa kaznivega dejanja pomoči storilcem kaznivih dejanj je moralo izhajati, da je storilec na kakršenkoli način podpiral oborožene tolpe ali podobne organizacije ali dajal zatočišče njenim aktivnim članom (11. člen ZKND) oziroma, da je storilec na kakršenkoli način podpiral osebe, ki so pobegnile pred oblastmi, oborožene tolpe ali podobne organizacije ali njihove aktivne člane in jim dajal zavetišče, jim pošiljal, skrival ali prenašal orožje, hrano, material, denar in drugo, jim služil za vzdrževanje zveze in delal druge usluge ali oviral državne organe pri njihovem odkrivanju in ulovitvi (14. točka 3. člena ZKLD).