ZUS-1 člen 2, 2/2, 36, 36/1-3, 76, 82. ZUP člen 135, 135/4. ZVO-1 člen 51, 51/2, 66.
pravni interes za tožbo – zavrženje tožbe – sklep o ustavitvi postopka po uradni dolžnosti – stranski udeleženec postopka, začetega po uradni dolžnosti – okoljevarstveno soglasje – državni lokacijski načrt – sodne takse
Ker tožnik zaradi spremembe podzakonskega akta ne more biti stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za državni lokacijski načrt po Zakonu o varstvu okolja – ZVO-1, je pravilna in zakonita odločitev sodišča prve stopnje, ki je njegovo tožbo zavrglo.
ZUS-1 člen 5, 5/1, 36, 36/1-4, 109, 109/2. ZUP člen 274, 277, 277/2.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – odločba, s katero je bil upravni akt odpravljen ali razveljavljen - razveljavitev po nadzorstveni pravici
Ker je bila z odločbo, izdano na podlagi nadzorstvene pravice, razveljavljena odločba prvostopnega upravnega organa, s tem postopek v zadevi ni bil končan, saj bo moral pristojni prvostopni upravni organ o zahtevku oziroma vlogi vlagatelja odločati ponovno.
promet s kmetijskim zemljiščem – odobritev pravnega posla – priposestvovanje
Opustitev odobritve pravnega posla, za katero revident meni, da je v obravnavani zadevi podana, bi bilo mogoče uveljavljati le v primeru, če bi bili izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 19. člena ZKZ-UPB-1.
prepozna tožba – zavrženje tožbe – pritožbena novota – pravilno vročanje po ZUP – vročitev v hišni predalčnik – vročanje v zaporu
Če organ oziroma pošta nista seznanjena s tem, da se stranka nahaja v zaporu, se ne more opraviti vročanje upravne odločbe po 93. členu ZUP. Če je v takem primeru opravljeno vročanje po 87. členu ZUP in je bila odločba tožniku puščena v hišnem predalčniku, se šteje, da mu je bila vročena z dnem preteka 15-dnevnega roka za dvig pošiljke, šteto od dneva, ko mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli pošiljki.
dovoljenost revizije – razrešitev dekana – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Revident ni izpostavil pomembnega pravnega vprašanja na zahtevan način, pa tudi ne izkazal neenotne sodne prakse sodišča prve stopnje ali obstoja zelo hudih posledic.
dovoljenje za stalno prebivanje – dejansko stanje v reviziji
Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), je revizijsko sodišče tožničino revizijo preizkusilo po uradni dolžnosti glede pravilne uporabe materialnega prava. Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje uporabilo določbe 41. člena ZTuj-1 pravilno.
Spor o ugotovitvi državljanstva ni spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, zato ni izkazan pogoj za dovolitev revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revidentka zgolj s sklicevanjem na 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala pogoja za dovoljenost revizije.
vračilo davkov in prispevkov – prejemki iz naslova udeležbe na dobičku – članstvo v upravi družbe – dohodek iz delovnega razmerja ali dohodek iz premoženja
Prejemki, izplačani na podlagi udeležbe na dobičku, sodijo med dohodke iz delovnega razmerja, če so bili izplačani na podlagi članstva v upravi družbe in ne na podlagi vloženega kapitala.
Odmera odškodnine ne more odmeriti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
zapuščinski postopek - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pooblaščenec (odvetnik) nekdanji sodnik pristojnega sodišča
Zatrjevana okoliščina, da je bila pooblaščenka sodedinje sodnica Temeljnega sodišča v Celju, Enotes v Šmarju pri Jelšah in naj bi sodelovala pri izdaji sklepa o vpisu zaznambe upravnega postopka na nepremičnini ..., tudi če bi se izkazala za resnično, ne more zadoščati za upravičen dvom v nepristranskost sodišč na prvi in drugi stopnji.
Ker tožeča stranka ni navedba diferencirane vrednosti spornega predmeta, ni mogoče dognati, kakšna je vrednost spornega predmeta v razmerju do vsakega toženca. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena – tožena stranka nima pravice do revizije.
ukrep tržnega inšpektorja – priglašena dejavnost – izpolnjevanje pogojev za opravljanje priglašene dejavnosti
Če zasebnik opravlja dejavnost, ki je nima priglašene pri pristojnem organu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje priglašene dejavnosti, pristojni inšpekcijski organ izda odločbo o prepovedi opravljanja te dejavnosti.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004943
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 2, 3, 3-3, 3-4. Zakonik o sodnem kazenskem postopanju (ZSKP, 1929).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost – nejasen izrek - uporaba določb Zakona o sodnem kazenskem postopku kot pravnih pravil - pravice obrambe – zaslišanje obremenilnih prič – načelo neposrednosti - kazniva dejanja zoper narod in državo – načelo zakonitosti – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja
Pravica do neposredne izvedbe obremenilnih dokazov je bila tudi že v času sojenja po takrat veljavnih pravnih pravilih Zakona o sodnem kazenskem postopku ena temeljnih pravic in bistvena za uresničevanje učinkovite obrambe.
ZOR člen 154, 154/1, 185, 185/3, 189, 189/1, 190. ZRud člen 15. ZUN člen 76b, 76b/2.
povrnitev premoženjske škode – navadna škoda – protipraven izkop in odvoz gramoza – višina odškodnine - navadna škoda – tržna cena gramoza - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Primerno izhodišče za izračun ustreznega zneska odškodnine je tržna cena izkopanega gramoza. Sklep, da odškodnine ni mogoče zmanjšati za izdatek pridobivanja gramoza, ni posledica morebitne kaznovalne funkcije denarne odškodnine, ampak načela popolne odškodnine. Tožeči stranki je nastala škoda v obliki navadne škode. Njen premoženjski položaj bo v primeru protipravnega odvzema stvari enak, kot če škodnega dogodka ne bi bilo, samo, če kot denarno odškodnino prejme denarni znesek v takšni višini, da lahko na trgu kupi drugo enako stvar z enakimi lastnostmi, kot jih je imela odvzeta stvar.
predlog za dopustitev revizije – nepopoln predlog za dopustitev revizije – opredelitev pravnega vprašanja
Stranka mora po četrtem odstavku 367. b člena ZPP med drugim natančno in konkretno opredeliti pravno vprašanje, glede katerega predlaga dopustitev revizije, česar tožnik ni storil.