dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Ker spor o obnovi postopka denacionalizacije ni spor, izražen v denarni vrednosti, v takem primeru ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Če revident ne opredeli pomembnega pravnega vprašanja in pravil, ki naj bi bila prekršena, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Tudi po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 dovoljenosti revizije zaradi zelo hude posledice ni mogoče izkazati zgolj s povzemanjem besedila zakonske določbe.
ZIZ člen 35, 40, 40c/2, 77, 78. ZPP člen 17, 17/2, 17/3, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - izvršba na premične stvari - več sredstev izvršbe - prebivališče dolžnika - sprememba naslova dolžnika med postopkom - ustalitev pristojnosti - sodišču znana dejstva
Podatki iz centralnega registra prebivalstva niso sodišču znana dejstva. Ker so pridobljeni naknadno, že glede na tretji odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ne vplivajo na spremembo pristojnosti.
Ročno odvijanje zarjavele matice, tudi, če je ta mastna zaradi razpršila, ni nevarna dejavnost.
Prisotnost vodje delavnice v ugotovljenih okoliščinah ni ukrep, ki bi zmanjševal verjetnost nastanka poškodbe, zato ni niti krivdne odgovornosti toženkinega zavarovanca.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1012142
ZUS-1 člen 2, 2/1, 4, 5, 5/2, 30, 30/3. ZUP člen 290, 290/1.
izvršba izrečenega inšpekcijskega ukrepa - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe – obseg pritožbene presoje
Če s sklepom o dovolitvi izvršbe ni meritorno odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, ne gre za upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1 niti za akt po drugem odstavku 5. člena ZUS-1.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog – stranka z interesom
Dejstvo, da je pritožnica vloge drugih udeležencev v postopku prejela po izteku roka za pritožbo (kar niti ni sporno), v obravnavanem primeru ne more pomeniti opravičljivega razloga v smislu določbe 24. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Ker spor o obnovi postopka denacionalizacije ni spor, izražen v denarni vrednosti, v takem primeru ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Če revident ne opredeli pomembnega pravnega vprašanja in pravil, ki naj bi bila kršena, niti ne navede opravilnih številk zadev, ki naj bi izkazovale zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zelo hude posledice niso izkazane s sklicevanjem na posledice, ki naj bi jih izpodbijana odločitev pomenila za denacionalizacijski zahtevek revidenta.
ZUS-1 člen 22, 22/2, 31. ZPP člen 86, 86/4, 336, 343, 343/3, 343/4, 383.
pritožba, vložena po pooblaščenki – dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu
Pritožba, ki jo stranka vloži po pooblaščencu in najkasneje ob njeni vložitvi ne izkaže, da ima pooblaščenec opravljen pravniški državni izpit, ni nepopolna vloga, zato se stranke ne poziva na predložitev dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, ampak tako pritožbo sodišče kot nedovoljeno zavrže.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - postopek izdaje plačilnega naloga
Čeprav je Okrožno sodišče v Celju ob odstopu zadeve Okrožnemu sodišču v Kopru res spregledalo, da se je bila tožnica sklicevala na sporazum o krajevni pristojnosti, je ta mogla spregled uveljaviti s pritožbo zoper sklep o odstopu zadeve, česar pa ni storila. Prav tako tega sporazuma ni poskušala uveljaviti toženka. Zato mora Okrožno sodišče v Kopru sprejeti svojo krajevno pristojnost.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, pač pa lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1012271
ZMZ člen 52, 52/2, 55, 55/4, 74, 74/4. URS člen 22.
mednarodna zaščita – sum zavajanja – neskladje v izjavah prosilca
Ustaljena upravnosodna praksa je, da če so v izjavah (oziroma v ravnanjih) prosilca za azil pomembne nekonsistentnosti in neskladja, mora uradna oseba stranki dati možnost, da ta neskladja oziroma nekonsistentnosti pojasni oziroma razčisti. Omenjeni procesni standard je sestavni del pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in veže upravni organ tudi v azilnem postopku.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - opredelitev kršitev postopka in pomena pravnega vprašanja za prakso - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker tožniki v predlogu niso natančno in konkretno opredelili spornega pomembnega pravnega vprašanja, niti niso izkazali obstoja sodne prakse od katere naj bi odločitev odstopala, oz. neenotnosti sodne prakse, predlog ni popoln.
predlog za dopustitev revizije – dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov
Ker so sporna vprašanja glede posameznih zahtevkov, o katerih je bilo odločeno z izpodbijano sodbo, različna, se vrednost izpodbijanega dela sodbe, odločilna za presojo o dovoljenosti revizije, presoja glede na vrednost posameznega zahtevka.
Ker pogoji za dopustitev revizije glede odločitve o dveh zahtevkih niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
zavrženje tožbe – upravna zadeva – upravni akt – določitev roka za opravljanje preizkusa znanja za izvršitelje
Odločbe ministra, s katero je ugotovljeno, da je bil tožnik določenega dne imenovan za izvršitelja, da štiriletni rok, v katerem so izvršitelji dolžni opravljati preizkus znanja, poteče na določen dan, ter določeno, da bo tožnik preizkus znanja opravljal določenega dne pred določeno komisijo, po njeni vsebini ni mogoče šteti za odločbo v smislu ZUP, saj z njo ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi s področja upravnega prava (prvi odstavek 2. člena ZUP). Zato bi moralo sodišče prve stopnje tožbo zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
ZPP člen 252, 252/1, 253, 253/1, 254/, 254/2, 254/3, 285. ZOR člen 277. OZ člen 376, 1060.
dokazovanje - izvedenec - predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja - novi dokazi - eventualna maksima - prekluzija - tek zamudnih obresti - prepoved ne ultra alterum tantum
Predlog stranke, naj sodišče izvedenca pozove k dopolnitvi izvedenskega mnenja, ne predstavlja vedno novega dokaznega predloga, ampak le takrat, ko je tema dokazovanja nova. V tem primeru velja omejitev iz 286. člena ZPP.
ZPP člen 367, 367c, 367c/3, 377, 384, 384/1, 384/4.
dovoljenost revizije zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje – zavrženje predloga za dopustitev revizije – predložitev pooblastila – posledice nepredložitve pooblastila za odgovor na tožbo – pomemebno pravno vprašanje – dopuščena revizija
Ker sklep, s katerim je bila zavrnjena pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, predlog za dopustitev revizije zoper tak sklep ni dovoljen.
zahteva za varstvo zakonitosti – izvršilni postopek – prodaja nepremičnine na javni dražbi - sklep o domiku nepremičnine – sklep o izročitvi nepremičnine – pravočasna položitev kupnine
Pri pogojih za izdajo sklepa o izročitvi na javni dražbi kupljene nepremičnine je treba presojati izpolnjevanje pogojev iz 192. člena ZIZ o pravnomočnosti sklepa o domiku ter o položitvi kupnine v povezavi z ostalimi določbami iz 13. poglavja ZIZ o prodaji nepremičnine. To pa pomeni, da mora biti položitev kupnine pravočasna. Zato zahteva utemeljeno uveljavlja procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj v sklepih obeh sodišč manjkajo razlogi o odločilnih dejstvi, pomembnih za presojo o pravočasni položitvi kupnine.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - obvezna presoja pogojev za subsidiarno zaščito - odločba Ustavnega sodišča
Ker pravnomočna zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito pomeni, da je prosilec lahko prisilno odstranjen v izvorno državo, mora taka zavrnitev prošnje vsebovati tudi presojo obstoja pogojev za subsidiarno zaščito (da vrnitev ne bo povzročila ogroženosti prosilčevega življenja ali svobode ter prosilec v izvorni državi ne bo izpostavljen mučenju ali nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju).
podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročnosti – vzročna zveza med poškodbo in obsegom škode – osebno stanje oškodovanca
Sodišče pri ocenjevanju vzročne zveze med poškodbo in konkretnim obsegom nastale škode ne sme razmejevati vzrokov, kot je to značilno za presojo deljene odgovornosti (kadar konkurirata nedopustno ravnanje oškodovalca in prispevek oškodovanca), temveč mora rešiti vprašanje, ali je verjetno, da bi tožnica sedanje težave trpela tudi, če poškodbe sploh ne bi bilo. Pri tem pa ni pomembno, da povprečni oškodovanec (ki ne trpi za revmo in osteoporozo) ne bi utrpel takšnega obsega škode ob enaki poškodbi in da je konkreten obseg tožničine škode večji zaradi degenerativnih sprememb, ki so jo pestile že pred poškodbo. Oškodovalec (oziroma odgovorna oseba) mora sprejeti oškodovanca takšnega, kot je.
ZMZPP člen 105, 105/1, 105/1-2, 106, 106/1, 106/1-4. ZOR člen 99, 99/2, 142, 142/1. OZ člen 82, 120, 120/1. ZPP člen 462. ZArbit člen 50. Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 4, 4/1-b, 5, 5/4-a, 5/4-b, 7.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - trditveno breme - dokazno breme - razlaga pogodbe - splošni pogoji poslovanja - skupen namen pogodbenih strank - obstoj arbitražnega sporazuma - presoja po domačem pravu - presoja po odkazanem pravu - presoja po konvencijskem pravu - formalne predpostavke predloga za priznanje tuje arbitražne odločbe - ovire za priznanje tuje arbitražne odločbe
Obstoj arbitražnega sporazuma je ena izmed predpostavk, katere pomanjkanje ima lahko za posledico zavrnitev predloga za priznanje. Ta ovira v prvem odstavku V. člena NYK sicer ni posebej zapisana. Jo pa lahko s sklepanjem od manjšega na večje izpeljemo iz II. člena, (b) točke IV. odstavka in (a) točke prvega odstavka V. člena NYK, ki se sicer na II. člen tudi izrecno sklicuje.
Po NYK se v postopku priznanja arbitražne odločbe na pomanjkljivost obstoja arbitražnega sporazuma ne pazi po uradni dolžnosti, čeprav mora predlagatelj zahtevi za priznanje (med drugim) predložiti izvirnik arbitražnega sporazuma iz II. člena NYK ((b) točka prvega odstavka IV; člena NYK).
Predpostavko obstoja pismenega arbitražnega sporazuma NYK in domače pravo substančno urejata. Obstoj arbitražnega sporazuma je v postopku priznanja arbitražne odločbe tako treba presojati v dveh stopnjah: po pravu, na katerega napotuje (a) točka prvega odstavka V. člena NYK in po določbah domačega prava (ali II. členu NYK).
Predlagatelj je izrecno zanikal obstoj arbitražnega sporazuma v postopku pred sodiščem v Republiki Hrvaški. To predlagateljevo izjavo, na katero se je nasprotni udeleženec skliceval, je sodišče prve stopnje moralo upoštevati v okviru interpretacijskega pravila iz drugega odstavka 99. člena ZOR (vsebinsko enak je drugi odstavek 82. člena OZ), po katerem je treba pri razlagi spornih pogodbenih določb iskati skupennamen pogodbenikov.