izvršba s prisilitvijo - obveznost odrejena z inšpekcijsko odločbo – plačilo denarne kazni – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe
V primeru sklepa, ki ga na podlagi 298. člena ZUP izda organ, pristojen za upravno izvršbo, ne gre za upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in ne za sklep, naveden v drugem odstavku 5. člena ZUS-1.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Zahteva za vrnitev spornega premoženja v naravi v smislu prvega odstavka 2. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen ni pravica, izražena v denarni vrednosti.
Merilo dovoljenosti revizije je vrednost izpodbijanega dela, zato revidenta v zvezi z izpodbijano višino odškodnine v obveznicah SOD dovoljenosti revizije ne moreta uspešno izkazati s sklicevanjem na višino priznane odškodnine, torej v obsegu, v katerem sta v postopku denacionalizacije sicer uspela.
S splošnim sklicevanjem na zanjo sporno odločitev o obstoju ovir in višini odškodnine revidenta nista izpolnila trditvenega in dokaznega bremena glede obstoja pogojev za dovoljenost revizije, saj s tem nista niti opredelila pravnih vprašanj, pomembnih po vsebini zadeve, niti nista navedla pravnih pravil, ki naj bi bila prekršena.
dovoljenost revizije - nediferencirana vrednost spornega predmeta - subjektivna in objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - navadno sosporništvo - zavrženje revizije
Čeprav tožnika uveljavljata več tožbenih zahtevkov proti različnim tožencem, sta v tožbi navedla le eno vrednost spornega predmeta. Tudi v nasprotni tožbi je navedena le ena vrednost spornega predmeta, čeprav je vložena proti dvema tožencema, ki nista enotna sospornika. V takem primeru ima navedba le ene, torej nediferencirane navedbe spornega predmeta enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega premeta.
končni zapis - zavrženje tožbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Končni zapis o ugotovitvah tožene stranke, ki lahko vplivajo le na pogodbeno razmerje med tožečo in toženo stranko, ni upravni akt, ker z njim ni bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, niti drug akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
varstvo potrošnikov - pojem podjetja po ZVPot - opravljanje pridobitne dejavnosti - enkraten posel
Za presojo utemeljenosti zahtevka za plačilo obresti po 41. členu ZVPot je med drugim odločilno, ali se toženec šteje za podjetje po ZVPot, saj ZVPot ureja pravice potrošnikov pri različnih oblikah trženja blaga in storitev s strani podjetij. Bistven pogoj je opravljanje pridobitne dejavnosti; enkraten posel (projekt) ne pomeni opravljanja dejavnosti, pa čeprav je pri tem šlo za sklenitev več samostojnih pogodb z različnimi osebami.
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ (1951) člen 118, 118/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – sovražna propaganda - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev - zakoniti zastopnik verske skupnosti
Obsojenčeve kritike (upravičene ali neupravičene) glede ravnanja in ukrepov oblasti ter njegovo mnenje o takratnih razmerah v državi in družbi, ni mogoče šteti med izvršitvena ravnanja po 118. členu KZ.
ZST člen 27, 27/1. ZUS-1 člen 22, 22/1, 76, 82, 82/1. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1.
odmera sodne takse
Tožnica je ugovarjala nalogu za plačilo sodne takse, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njeno vlogo štelo za zahtevo za odmero sodne takse po prvem odstavku 27. člena ZST.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - sprememba obtožbe - čas za pripravo obrambe
Za bistveno spremembo obtožnega predloga gre, ko tožilec spremeni tisti del opisa dejanja, ki predstavlja znake kaznivega dejanja in tista dejstva, od katerih je odvisna uporaba posameznih določb kazenskega zakonika.
Pri dokaznem predlogu z vpogledom v drug spis mora stranka določno navesti, katero listino naj sodišče vpogleda, kaj se s tem dokazuje ter kako bi izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka. Toženec nedvomno ni zadostil standardu obrazloženosti dokaznega predloga glede vpogleda v drug spis, saj so njegove navedbe presplošne in nekonkretizirane. Toženec je namreč le naštel spise in listine, v katere naj sodišče vpogleda, navedel dejstva, ki jih je po njegovem prepričanju potrebno ugotoviti, ne da bi pri tem natančno navedel, katero dejstvo naj bi se z vpogledom v določeno listino posameznega spisa ugotavljalo in kako bi le-to vplivalo na končno odločitev.
veterinarska uprava – proizvodnja hrane za male živali – pogoji za registracija živilskega obrata
Določbe o roku prilagoditve obstoječih obratov določbam Pravilnika o ravnanju z živilskimi odpadki in minimalnih higiensko-tehničnih pogojih, ki jih morajo pri tem izpolnjevati objekti in prevozna sredstva veljajo le za tiste obrate, ki so že bili registrirani, in ne morejo veljati za tiste, za katere se šele vlaga zahteva za registracijo.
dvakratno podržavljenje istega zemljišča različnima upravičencema na podlagi različnih predpisov - vrnitev zemljišča v naravi – močnejša pravica
Kadar se odloča o vrnitvi zemljišča, ki je bilo dvakrat podržavljeno različnima upravičencema sta pomembna argumenta za vračilo v naravi: način podržavljenja in vrstni red podržavljenja.
ZUS-1 člen 5, 5/1, 36, 36/1-4, 109, 109/2. ZUP člen 274, 277, 277/2.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – odločba, s katero je bil upravni akt odpravljen ali razveljavljen - razveljavitev po nadzorstveni pravici
Ker je bila z odločbo, izdano na podlagi nadzorstvene pravice, razveljavljena odločba prvostopnega upravnega organa, s tem postopek v zadevi ni bil končan, saj bo moral pristojni prvostopni upravni organ o zahtevku oziroma vlogi vlagatelja odločati ponovno.
vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga - zakonske zamudne obresti - vsebina predloga - predlog za dopustitev revizije - stranska terjatev - uveljavljanje pravic pri delodajalcu in sodno varstvo - razlika v plači
Obresti so stranska terjatev in se glede na prvi odstavek 39. člena ZPP pri ugotavljanju vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne upoštevajo. Določbe ZPP sicer ne omejujejo dopustitve revizije v delovnih in socialnih sporih pri 2.000 EUR, kar pa ne pomeni, da za vložitev revizije ni potrebna sploh nobena vrednost. Ker vrednosti zamudnih obresti glede na določbo prvega odstavka 39. člena ZPP ni, glede izpodbijanega dela o zamudnih obrestih sodišče revizije ne more dopustiti.
Ker glede uporabe 204. člena ZDR tožena stranka ni niti ustrezno obrazložila spornega pravnega vprašanja niti ni navedla okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost, je sodišče predlog za dopustitev revizije v tem delu zavrglo.
prepozna tožba – zavrženje tožbe – pritožbena novota – pravilno vročanje po ZUP – vročitev v hišni predalčnik – vročanje v zaporu
Če organ oziroma pošta nista seznanjena s tem, da se stranka nahaja v zaporu, se ne more opraviti vročanje upravne odločbe po 93. členu ZUP. Če je v takem primeru opravljeno vročanje po 87. členu ZUP in je bila odločba tožniku puščena v hišnem predalčniku, se šteje, da mu je bila vročena z dnem preteka 15-dnevnega roka za dvig pošiljke, šteto od dneva, ko mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli pošiljki.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - osnova za obračun plače sodnika
Glede na ureditev osnove za obračun plač sodnikov v spornem obdobju, ustavno pravno občutljivost razmerij med posameznimi vejami oblasti, ki se odraža tudi kot občutljivost razmerij med plačami posameznih nosilcev oblasti, pa tudi glede na pomen osnove za obračun plače sodnika, ki se mora v enaki vsebini upoštevati za večje število upravičencev, ki tako osnovo uveljavljajo pred sodišči, Vrhovno sodišče ugotavlja, da je od odločitve o veljavni osnovi za obračun plače sodnika mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju.
državljanstvo – sprejem v državljanstvo – prepozno vložena vloga - materialni prekluzivni rok
Ker sta tožnika novi prošnji za sprejem v državljanstvo vložila po izteku zakonsko določenega roka, je odločitev tožene stranke, ki je njuni prošnji kot prepozni zavrgla, pravilna.
Ob enakih pogojih se med kmeti, uvrščenimi na isto mesto, določi pravica do nakupa po vrstnem redu, ki ga določa drugi odstavek 23. člena ZKZ-UPB1.
S tem, ko tožnika nista izkazala, da izpolnjujeta pogoj iz 1. točke drugega odstavka 23. člena ZKZ-UPB1 (da jima kmetijska dejavnost pomeni edino oziroma glavno dejavnosti), ne moreta uspešno v revizijskem postopku izpodbijati prvostopenjske upravne odločbe o odobritvi pravnega posla za promet s kmetijskim zemljiščem.
ZPP člen 367a. ZDR člen 130. Kolektivna pogodba za lesarstvo Slovenije člen 53.
predlog za dopustitev revizije - neenotna praksa sodišča druge stopnje - stroški za prehrano med delom - organizirana prehrana
Ker predlog za dopustitev revizije utemeljeno navaja različno prakso pritožbenega sodišča (v zvezi z obveznostjo delodajalca za povrnitev stroškov za prehrano med delom) in dejstvo, da Vrhovno sodišče o tem še ni odločilo, mu je bilo potrebno ugoditi.
dovoljenost revizije – razrešitev dekana – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Revident ni izpostavil pomembnega pravnega vprašanja na zahtevan način, pa tudi ne izkazal neenotne sodne prakse sodišča prve stopnje ali obstoja zelo hudih posledic.