zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka subjektivnega zastaralnega roka – začetek teka zastaralnega roka od zaključka zdravljenja in stabiliziranja zdravstvenega stanja odškodovanca
Po prvem odstavku 367. člena
ZOR,
odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil. Na podlagi navedene zakonske določbe se je v sodni praksi uveljavilo stališče, da je obseg škode znan takrat, ko je končano zdravljenje in se zdravstveno stanje oškodovanca objektivno gledano stabilizira.
dovoljenost revizije - nedenarni tožbeni zahtevek - opredelitev vrednosti spornega predmeta v točkah - pravno mnenje - zavrženje revizije
Vrednost spornega predmeta mora biti označena v denarni enoti, ne pa v točkah, in mora presegati 4.172,93 EUR. Ker je v tej zadevi vrednost spornega predmeta s tožbenim zahtevkom za ugotovitev neobstoja služnostne pravice označene s 5.000 točkami, spornega predmeta z nasprotnim tožbenim zahtevkom pa s 5.000 SIT (sedaj 20,85 EUR), revizija ni dovoljena.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004920
ZKP-G člen 20, 20/2. ZVS člen 6. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKND) člen 3, 3-8, 9.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo – zahteva za varstvo zakonitosti – upravičenec za vložitev - zakoniti zastopnik verske skupnosti
Opis kaznivega dejanja v izreku sodbe, v katerem ni konkretno opredeljeno, kdo in katero društvo z namenom izvrševanja zločinov iz 2. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) ali s fašističnimi cilji je ustanovil in prav tako ni navedena trditev, da je obsojenec postal član takega društva ali da ga je na določen način podpiral, ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja iz 8. točke 3. člena ZKLD.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZD člen 63, 63/1, 99, 99/1.
dopustitev revizije - obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča - veljavnost preklica oporoke - lastnoročnost in mesto podpisa na preklicu oporoke - dopuščena revizija
Ker ni sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanj, ali lastnoročni zapis imena na preklicu oporoke ustreza podpisu in na katerem delu listine mora biti podpis, je Vrhovno sodišče v tem obsegu revizijo dopustilo.
sodbe, saj lahko revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v tem obsegu (371. členu ZPP). Iz utemeljitve revizije
izhaja le to, da se revident ne strinja z oceno deležev na skupnem premoženju. Samo nestrinjanje z oceno deležev, pri čemer revident niti v odstotkih niti z ulomkom ne pojasni, kakšen delež na skupnem premoženju bi mu po njegovem prepričanju pripadal, ne daje možnosti za določitev vrednosti izpodbijanega dela in zato ni mogoče ugotoviti, če ta presega mejni znesek za dovoljenost revizije.
podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - razlogi za nemožnost vpisa lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - vknjižba zastavne pravice
Tožnik ni mogel dokazati toženkinega nedopustnega ravnanja, ker sta sodišči ugotovili: (1) da toženka iz objektivnih razlogov ni mogla prej predlagati vknjižbe svoje lastninske pravice na stanovanju, ki ga je zastavil njen mož in (2) da (zatrjevano) njena izjava o odreku lastništva na stanovanju kot enostranski ponovni posel ni povzročila razveze darilne pogodbe.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 83, 83/2-3, 84, 84/2. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3, 3/1.
dovoljena revizija - zelo hude posledice - obvezno cepljenje - začasna odredba v revizijskem postopku - težko popravljiva škoda - vpliv na zdravje - prizadetost javne koristi
V primeru, kadar zaradi ravnanja ali odločitve državnih organov (v obravnavanem primeru odločitve, da se obveznega cepljenja sina tožnikov ne opusti) lahko pride do poslabšanja zdravstvenega stanja ali celo do smrti (kar predstavlja težko popravljivo škodo v smislu določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1) za izdajo začasne odredbe po presoji Vrhovnega sodišča, zadostuje najnižja stopnja verjetnosti, da bo do takih posledic prišlo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004924
ZKP člen 371, 371/1-8, 395, 395/1. KZ-1 člen 209, 209/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - presoja navedb pritožbe – odgovor na pritožbo - predlog državnega tožilca – nedovoljen dokaz - ugotavljanje nezakonitosti dokaza – kršitev kazenskega zakona - poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 209. člena KZ-1 ne zahteva namena storilca, da oškoduje lastnika premoženja, niti nastanka škode. Prepovedana posledica je protipravna prilastitev storilcu zaupanega premoženja.
sklep o dovolitvi izvršbe – denarna kazen - zavrženje tožbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
S sklepom o dovolitvi izvršbe ni bilo vsebinsko odločeno o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi, zato ne gre za upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
SPZ člen 24, 24/1, 25, 32, 35, 219, 219/1. ZPP člen 7, 7/1.
motenje posesti - stvarna služnost – posestno varstvo služnosti po SPZ – soposest - služnost poti - motilno ravnanje – preprečevanje prehoda s postavitvijo ograje - bistveno oteženo izvrševanje soposesti - razpravno načelo – zahteva za varstvo zakonitosti
Sporno izvrševanje lastninskih upravičenj toženca na služečem zemljišču, to je postavitev lesene ograje s snemljivimi vrati na služnostno pot, za služnostnega upravičenca ne predstavlja takšne obremenitve, da bi bil upravičen do posebnega varstva.
ZUS-1 člen 92. Pravilnik o postopku za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov, ki se financirajo in so sofinancirani iz državnega proračuna člen 2, 13, 17, 18.
postopek izbire kulturnih programov in kulturnih projektov – financiranje projekta – obrazloženost sklepa o zavrnitvi financiranja projekta
Razlogi, ki so narekovali zavrnitev projekta tožeče stranke, so bili tudi po presoji revizijskega sodišča opredeljeni v zadostni meri in v skladu z določbami Pravilnika o postopku za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov, ki se financirajo in so sofinancirani iz državnega proračuna in določbami razpisa. Materialno pravo je bilo zato pravilno uporabljeno, postopek v upravnem sporu pa ni bil kršen.
zavrženje tožbe – sposobnost biti stranka – stečaj – ustanovitelj družbe – tožba zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine
Tožnik v upravnem postopku ni sodeloval niti kot stranka niti kot stranski udeleženec, niti ni pravni naslednik stranke v upravnem postopku, zato tudi ne more biti stranka v upravnem sporu.
sklep o dovolitvi izvršbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe
V primeru sklepa, ki ga na podlagi 298. člena ZUP izda organ, pristojen za upravno izvršbo, ne gre za upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in ne za sklep, naveden v drugem odstavku 5. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZUP člen 99, 99/3, 207, 207/1, 258, 258/1, 258/4. ZVO-1 člen 80, 80/2, 157.
akt, ki ne posega v tožnikovo pravico – podaljšanje roka – procesni roki – materialni roki – z odločbo določen rok za izpolnitev obveznosti
Določba tretjega odstavka 99. člena ZUP se nanaša na podaljšanje procesnih rokov. Rok za izpolnitev obveznosti iz odločbe je materialni rok, ki ga je brez drugačne izrecne podlage v zakonu mogoče podaljšati le v okviru odločanja v postopku o izvršbi.
ZPP člen 7, 108, 212, 318, 318/3, 337, 337/1. OZ člen 131.
sklepčnost tožbe – aktivna stvarna legitimacija – zavrnilna (neprava) zamudna sodba – časovne meje pravnomočnosti zavrnilne zamudne sodbe – razpravno načelo – dokazovanje – trditveno in dokazno breme – podatki sodnega registra – sodno znano dejstvo – izbris družbe iz sodnega registra
Ker sta zamudna in zavrnilna (neprava) zamudna sodba (prvi in tretji odstavek 318. člen ZPP) izdani v pisni fazi postopka, pravilo, da so časovne meje pravnomočnosti določene s koncem glavne obravnave, ni uporabljivo. Zato je potrebno izhajati iz višjega načela, da se časovne meje pravnomočnosti presojajo po trenutku, do katerega sta imeli stranki v postopku pred sodiščem prve stopnje možnost navajati nova dejstva. Ker je zavrnilna zamudna sodba izdana v tožnikovo škodo, je pri določanju časovnih meja pravnomočnosti potrebno izhajati iz tožnikovega položaja. Časovni obseg pravnomočnosti zavrnilne zamudne sodbe je zato določen s trenutkom, ko jo je sodišče izdalo – do tedaj je imel namreč tožnik možnost navajati nova dejstva in tožbo narediti sklepčno.
Pri podatkih iz sodnih evidenc, kot so podatki sodnega registra, gre sicer za sodno znana dejstva, ki pa so, tako kot vsa ostala dejstva, predmet obravnavanja, kar pomeni, da mora biti strankam omogočeno, da se o njih izjavita. Čeprav ima sodišče možnost, da samo vpogleda v sodni register, in čeprav velja domneva, da so podatki, vpisani v registru, od dneva objave vsakomur znani, morajo biti tudi sodno znana dejstva, ki so pomembna za substanciranje tožbenega zahtevka in za vsebinsko (meritorno) odločitev v zadevi, del trditvenega gradiva. To zahtevata tako pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (212. člen ZPP) kot tudi razpravno načelo (7. člen ZPP).
ZSZ (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Dravograd člen 10, 10/2.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – (ne)zakonitost Odloka – merila za določanje nadomestila – ustavna odločba
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se odmeri v skladu z Zakonom o stavbnih zemljiščih in občinskim odlokom. V tem primeru je občinski odlok zakonit, saj je to odločilo že Ustavno sodišče. Poleg tega pa v njem določene višine nadomestila niso nesorazmerne glede na namembnost objektov oziroma dejavnosti, ki se v njih opravljajo, kot je bilo to v primeru nekaterih drugih občinskih odlokov, ki pa jih je Ustavno sodišče razveljavilo.
ZST člen 29. ZUS-1 člen 85, 92. ZDavP člen 43, 44.
prisilna izterjava sodne takse – izvršilni naslov – možnost izpodbijanja izvršilnega naslova v postopku izterjave
Izvršljiva odločba, ki jo izda davčni organ na podlagi 29. člena ZST, predstavlja izvršilni naslov po ZDavP, ki ga v postopku prisilne izterjave ni dopustno izpodbijati.
Če se razmere po sklenitvi preužitkarske pogodbe spremenijo, je potrebno presoditi, ali so spremembe resnično tako korenite, da je postalo skupno življenje nevzdržno in nadaljevanje pogodbenega razmerja ni mogoče. Pravni red se načeloma bolj nagiba k ohranitvi pogodbe kot pa k njenemu prenehanju in razvezo pogodbe šteje za skrajni ukrep, ne pa sankcijo, ki bi bila v celoti odvisna od preužitkarjevega dojemanja svojega trenutnega položaja. Zato je zmotno revidentovo stališče, da bi moralo sodišče pogodbo razvezati takoj, ko ugotovi le subjektivno neznosnost skupnega življenja. Pri presoji pravnega standarda neznosnosti skupnega življenja je namreč potrebno upoštevati, ali je stanje nevzdržno v objektivnem in subjektivnem smislu, ter pri tem ovrednotiti vse okoliščine konkretnega primera, zlasti razloge, ki so pripeljali do spremenjenih razmer med strankama, voljo in osebnostne lastnosti strank, ter pretehtati vse možnosti za razrešitev nastale konfliktne situ