Poizvedb pri Arhivu Republike Slovenije in pri drugih sodiščih izven Krškega tožnik ni predlagal. S tem, ko jih ni opravilo po uradni dolžnosti pa prvostopenjsko sodišče procesnih pravil ni moglo kršiti (drugi odstavek 7. člena ZPP).
ZDen člen 5. ZPP člen 339, 339/1. Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (1959) člen 29, 29-3.
podlaga za denacionalizacijo – pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti – napake volje - vrnitev nepremičnine - arondacija brez nadomestila v naravi
Razumevanje 5. člena ZDen, kot se je oblikovalo v ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča, odraža namen in cilj zakonodajalca, ki ga je zasledoval s sprejemom ZDen, hkrati pa upošteva civilnopravna pravila o hibnosti pravnih poslov zaradi pomanjkanja prava, svobodne volje za njihovo sklenitev, zato so očitki o ne-pravnosti take razlage 5. člena ZDen neutemeljeni.
Uredba o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja za objekte in naprave javnih služb varstva okolja člen 8, 8/3, 9, 9/5, 10, 10/4.
sofinanciranje izgradnje objektov javne gospodarske infrastrukture – javni razpis – vsebinsko nepopolna investicijska dokumentacija
Uredba podrobno opredeljuje vsebino dokumenta identifikacije investicijskega projekta, predinvesticijske zasnove in investicijskega programa. Navedene določbe so obvezne narave in glede na njihovo podrobnost in natančnost tudi po presoji revizijskega sodišča ne dopuščajo kakšnega drugačnega podajanja zahtevanih podatkov – npr. da bi bili navedeni na kakšnih drugih mestih dokumentacije ali v kakšnem drugem investicijskem dokumentu.
izločitev sodnika - nepristranskost - sestava sodišča - nadomestni sodnik porotnik - tajnost glasovanja - pregled zapisnika o posvetovanju in glasovanju - navzočnost na glavni obravnavi - sklep o sojenju v nenavzočnosti - nedovoljeni dokazi - načelo akuzatornosti - sprememba obtožbe - identiteta obtožbe in sodbe - nerazumljiv izrek - pravice obrambe - izločitev postopka - dokazi, pridobljeni na podlagi nedovoljenih dokazov - dokazni predlog - pravica do razbremenilnega dokaza - čas za pripravo obrambe - zagovornik - načelo ekonomičnosti - zloraba procesnih pravic - branje prejšnje izpovedbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - goljufija - nadaljevano kaznivo dejanje - premoženjskopravni zahtevek - zastaranje - odločba o stroških kazenskega postopka
Zgolj vest o kaznivem dejanju ne pomeni pridobitve dokazov o tem dejanju oziroma z ničimer ne izkazuje vzročne zveze med pridobitvijo izvornega, domnevno nedovoljenega, in na njegovi podlagi pridobljenega dokaza (t.i. sadež zastrupljenega drevesa).
Vsi elementi kaznivega dejanja zastarajo takrat, ko zastara pregon kaznivega dejanja kot celote, ne glede na to, ali katero od izvršitvenih ravnanj sicer pomeni samostojno kaznivo dejanje.
V skladu z ZPP-D stranke lahko (neposredno) vložijo revizijo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP); ali če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP).
sprememba sodbe sodišča prve stopnje – posredno (indično) sklepanje – ugotovitev drugačnega dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje – sprememba dejanske podlage - premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju - darilo, dano enemu od zakoncev – posebno premoženje
V primerih indičnega oziroma posrednega dejanskega sklepanja pritožbeno sodišče velja za bolj kvalificirano od prvostopenjskega sodišča, zato ima možnost na ta način ugotovljeno dejansko podlago tudi spremeniti, če meni, da je sodišče prve stopnje pri tem zmotno logično in izkustveno sklepalo.
Pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev je treba pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih. To velja, vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
ZUS-1 člen 36, 36/1-3, 75. ZPP člen 80. ZDru-1 člen 4, 5, 5/2, 9, 9/1, 19, 19/5, 20, 20/1, 22.
denacionalizacija – društva – zastopanje pravne osebe – zakoniti zastopnik društva – spor o zakonitem zastopniku
Društvo kot pravna oseba mora ves čas imeti svojega zakonitega zastopnika, in sicer tudi v primeru, če v zvezi z njegovim imenovanjem teče spor. Kot zakonitega zastopnika pa je treba šteti osebo, ki je kot zastopnik društva vpisana v register društev.
ZPP člen 367a, 367 a/1, 367c, 367c/3. ZOR člen 12, 616, 616/2, 617.
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje – pogodba o delu - jamčevanje za napake – grajanje napak - prenehanje pravice - perpetuacija ugovora - dopuščena revizija
Dopusti se revizija o materialnopravni presoji vprašanja obstoja pogojev za perpetuacijo prevzemnikove obveznosti znižanja plačila in povračila škode (drugi odstavek 616. člena ZOR) iz naslova jamčevanja za napake glede na določbe 12. člena v zvezi s 617. členom ZOR.
OZ člen 131, 148, 148/1. ZIZ člen 185, 185/1, 189.
pravica do povrnitve škode - odgovornost države za ravnanje izvršilnega sodnika – dovoljenje za pristop k javni dražbi - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – razveljavitev sklepa o domiku nepremičnine
Pojma protipravnosti sodnikovega ravnanja ni mogoče enačiti z (vsemi) razlogi, zaradi katerih bi bila izpodbijana sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Tožnikova razlaga prvega odstavka 185. člena in 189. člena ZIZ ni edino možna in enopomenska razlaga.
predlog za dopustitev revizije - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravica do zdravega življenjskega okolja - odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga
Prisojena odškodnina ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki se je že oblikovala zaradi kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja, tega pa tudi ne kažeta za primerjavo ponujeni zadevi.
predlog za dopustitev revizije - zastaranje terjatev iz zavarovalnih pogodb - odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga
Pogoji za dopustitev revizije niso podani, saj odločitev o vprašanju zastaranja terjatev pri zavarovalni pogodbi ni v nasprotju z oblikovano prakso Vrhovnega sodišča.
Enotni azilni postopek pomeni, da tožena stranka najprej presoja pogoje za priznanje statusa begunca in šele, če ti niso izpolnjeni, pogoje za priznanje subsidiarne oblike zaščite.
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Tožnik ni opredelil niti spornega pravnega vprašanja ter okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost, niti pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno. Predlogu je bila priložena tudi le prva in tretja stran sodbe sodišča druge stopnje. Ker zato predlog ni popoln, ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
Na podlagi ugotovitev, da je tožnik (oziroma osebe po njegovem pooblastilu) sestavil pogodbo in jo tožencu ponudil v podpis, pri tem pa sta osebi, ki ju je pooblastil za dejanja v fazi priprave pogodbe, imeli na razpolago vse podatke, na podlagi katerih bi lahko ugotovili, da toženec po določbah SZ ni bil upravičen do odkupa stanovanja po privatizacijskih določbah SZ, sta sodišči zavzeli pravilno stališče, da tožnikova zmota ni bila nezakrivljena in kot taka ne more privesti do razveljavitve pogodbe (drugi odstavek 61. člena ZOR).
Niti z upoštevanjem temeljnih načel obligacijskega prava ni mogoče dati pogodbi vsebine, ki je ni mogoče umestiti v okvir skupne volje strank ob sklepanju pogodbe.
predlog za dopustitev revizije – višina odškodnine - nepremoženjska škoda – osebnostne pravice – procesna skrbnost stranke – nediferencirana vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženec v predlogu ni opredelil vrednosti izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe in tudi ni navedel, v kolikšnem razmerju uveljavlja tožnikov prispevek, pa tudi ne, kolikšen znesek presega po njegovem mnenju pravično denarno odškodnino.
povojni procesi – zaplemba premoženja – poprava krivic – vrnitev zaplenjenega premoženja – odškodnina v obliki obveznic – premoženje v drugi republiki nekdanje SFRJ – izročitev zaplenjenega premoženja slovenski oblasti
Nasprotna udeleženka je dolžna vrniti v obliki odškodnine tudi tisti del po vojni zaplenjenega premoženja, ki se je nahajal v drugi republiki prejšnje države, izročen pa je bil slovenski oblasti.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/3, 89. ZPP člen 86, 86/4, 336, 383.
dovoljenost revizije - revizija tožene stranke, podpisana s strani ministra – pravniški državni izpit - zavrženje
Ker je tožena stranka sama vložila revizijo, ki jo je podpisal minister, ta pa najkasneje ob njeni vložitvi ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo.
razpis za delovno mesto – molk organa – tožba zaradi posega v ustavne pravice – zavrženje tožbe
Tožena stranka je izvedla vsa dejanja, ki jih je tožnik prvotno zahteval z vložitvijo tožbe zaradi molka organa in s sklepom odločila o izidu razpisnega postopka še pred vložitvijo tožbe, zato do molka organa dejansko ni prišlo.