Poizvedb pri Arhivu Republike Slovenije in pri drugih sodiščih izven Krškega tožnik ni predlagal. S tem, ko jih ni opravilo po uradni dolžnosti pa prvostopenjsko sodišče procesnih pravil ni moglo kršiti (drugi odstavek 7. člena ZPP).
Ročno odvijanje zarjavele matice, tudi, če je ta mastna zaradi razpršila, ni nevarna dejavnost.
Prisotnost vodje delavnice v ugotovljenih okoliščinah ni ukrep, ki bi zmanjševal verjetnost nastanka poškodbe, zato ni niti krivdne odgovornosti toženkinega zavarovanca.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, pač pa lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče.
ZOR člen 201, 201/1, 201/2. ZPP člen 41, 339, 339/2-8, 367, 367/2, 377.
povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – trajnejša življenjska skupnost bratov in sester – pravni standard – zamudna sodba – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – zavrženje revizije
Sodišče o utemeljenosti tožbenega zahtevka v zamudni sodbi odloči na podlagi predpostavke, da so tožnikove navedbe, na katerih sloni zahtevek, resnične.
Dejstva, da so vsi tožniki živeli v skupnosti s pokojnim, da so bili drug na drugega izjemno navezani in da so si med seboj pomagali, po vsebini ustrezajo pomenu, ki ga nedoločnemu pravnemu pojmu trajnejše življenjske skupnosti vdihuje sodna praksa.
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Tožnik ni opredelil niti spornega pravnega vprašanja ter okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost, niti pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno. Predlogu je bila priložena tudi le prva in tretja stran sodbe sodišča druge stopnje. Ker zato predlog ni popoln, ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
OZ člen 131, 148, 148/1. ZIZ člen 185, 185/1, 189.
pravica do povrnitve škode - odgovornost države za ravnanje izvršilnega sodnika – dovoljenje za pristop k javni dražbi - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – razveljavitev sklepa o domiku nepremičnine
Pojma protipravnosti sodnikovega ravnanja ni mogoče enačiti z (vsemi) razlogi, zaradi katerih bi bila izpodbijana sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Tožnikova razlaga prvega odstavka 185. člena in 189. člena ZIZ ni edino možna in enopomenska razlaga.
ZVKSES člen 3, 3/2, 3/4, 94, 94/4. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
ukrep stanovanjskega inšpektorja – prepoved prodaje nepremičnine - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – status vmesnega kupca
Ker je določba drugega odstavka 3. člena v povezavi s četrtim odstavkom 3. člena ZVKSES tako jasna, da ne potrebuje dodatne razlage, odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tej jasni zakonski formulaciji sledila, ne bi doprinesla k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava, zato vprašanje statusa vmesnega kupca ni pomembno pravno vprašanje po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZPP člen 25, 25/2. ZS člen 114. ZD člen 19, 24, 24/I. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-56.
spor o pristojnosti - izvršba na denarno terjatev - krajevna pristojnost - stalno prebivališče dolžnika
Za naselje Gorenja vas, s tem pa tudi za naselje Todraž , v katerem ima dolžnica sedež, je za odločanje v tej izvršilni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Škofji Loki.
zahteva za varstvo zakonitosti – izvršilni postopek – prodaja nepremičnine na javni dražbi - sklep o domiku nepremičnine – sklep o izročitvi nepremičnine – pravočasna položitev kupnine
Pri pogojih za izdajo sklepa o izročitvi na javni dražbi kupljene nepremičnine je treba presojati izpolnjevanje pogojev iz 192. člena ZIZ o pravnomočnosti sklepa o domiku ter o položitvi kupnine v povezavi z ostalimi določbami iz 13. poglavja ZIZ o prodaji nepremičnine. To pa pomeni, da mora biti položitev kupnine pravočasna. Zato zahteva utemeljeno uveljavlja procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj v sklepih obeh sodišč manjkajo razlogi o odločilnih dejstvi, pomembnih za presojo o pravočasni položitvi kupnine.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča
Dosedanje nezadovoljstvo tožnikov s sodnimi postopki, ki so tekli pred različnimi sodišči in njuno osebno nezaupanje v sodnike teh sodišč, ne more biti utemeljen razlog za prenos pristojnosti.
ZMZPP člen 105, 105/1, 105/1-2, 106, 106/1, 106/1-4. ZOR člen 99, 99/2, 142, 142/1. OZ člen 82, 120, 120/1. ZPP člen 462. ZArbit člen 50. Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 4, 4/1-b, 5, 5/4-a, 5/4-b, 7.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - trditveno breme - dokazno breme - razlaga pogodbe - splošni pogoji poslovanja - skupen namen pogodbenih strank - obstoj arbitražnega sporazuma - presoja po domačem pravu - presoja po odkazanem pravu - presoja po konvencijskem pravu - formalne predpostavke predloga za priznanje tuje arbitražne odločbe - ovire za priznanje tuje arbitražne odločbe
Obstoj arbitražnega sporazuma je ena izmed predpostavk, katere pomanjkanje ima lahko za posledico zavrnitev predloga za priznanje. Ta ovira v prvem odstavku V. člena NYK sicer ni posebej zapisana. Jo pa lahko s sklepanjem od manjšega na večje izpeljemo iz II. člena, (b) točke IV. odstavka in (a) točke prvega odstavka V. člena NYK, ki se sicer na II. člen tudi izrecno sklicuje.
Po NYK se v postopku priznanja arbitražne odločbe na pomanjkljivost obstoja arbitražnega sporazuma ne pazi po uradni dolžnosti, čeprav mora predlagatelj zahtevi za priznanje (med drugim) predložiti izvirnik arbitražnega sporazuma iz II. člena NYK ((b) točka prvega odstavka IV; člena NYK).
Predpostavko obstoja pismenega arbitražnega sporazuma NYK in domače pravo substančno urejata. Obstoj arbitražnega sporazuma je v postopku priznanja arbitražne odločbe tako treba presojati v dveh stopnjah: po pravu, na katerega napotuje (a) točka prvega odstavka V. člena NYK in po določbah domačega prava (ali II. členu NYK).
Predlagatelj je izrecno zanikal obstoj arbitražnega sporazuma v postopku pred sodiščem v Republiki Hrvaški. To predlagateljevo izjavo, na katero se je nasprotni udeleženec skliceval, je sodišče prve stopnje moralo upoštevati v okviru interpretacijskega pravila iz drugega odstavka 99. člena ZOR (vsebinsko enak je drugi odstavek 82. člena OZ), po katerem je treba pri razlagi spornih pogodbenih določb iskati skupennamen pogodbenikov.
Ker sta sodišči prve in druge stopnje odločili, da v pobot uveljavljana terjatev ne obstoji, pobot sploh ni bil opravljen. Zato sodišči prve in druge stopnje niti nista mogli kršiti nanj nanašajočih se določb 336. in 337. člena ZOR, kot uveljavlja revizija.
ZDen člen 5. ZPP člen 339, 339/1. Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (1959) člen 29, 29-3.
podlaga za denacionalizacijo – pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti – napake volje - vrnitev nepremičnine - arondacija brez nadomestila v naravi
Razumevanje 5. člena ZDen, kot se je oblikovalo v ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča, odraža namen in cilj zakonodajalca, ki ga je zasledoval s sprejemom ZDen, hkrati pa upošteva civilnopravna pravila o hibnosti pravnih poslov zaradi pomanjkanja prava, svobodne volje za njihovo sklenitev, zato so očitki o ne-pravnosti take razlage 5. člena ZDen neutemeljeni.
ZPP člen 252, 252/1, 253, 253/1, 254/, 254/2, 254/3, 285. ZOR člen 277. OZ člen 376, 1060.
dokazovanje - izvedenec - predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja - novi dokazi - eventualna maksima - prekluzija - tek zamudnih obresti - prepoved ne ultra alterum tantum
Predlog stranke, naj sodišče izvedenca pozove k dopolnitvi izvedenskega mnenja, ne predstavlja vedno novega dokaznega predloga, ampak le takrat, ko je tema dokazovanja nova. V tem primeru velja omejitev iz 286. člena ZPP.
objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost imetnika nevarne stvari - žica napeta čez pločnik - neprimerna uporaba stvari - krivdna odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - strah - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Pravno naziranje o odsotnosti objektivne odgovornosti je materialnopravno pravilno. Vendar ni pravilno zato, ker tanka, neoznačena žica, ki jo je mogoče z lahkoto spregledati, napeta čez pločnik v višini ramen oziroma vratu pešcev na splošno ne bi predstavljala povečane nevarnosti, kot sta presodili sodišči prve in druge stopnje, pač pa zato, ker imetnik nevarne stvari ne odgovarja objektivno za iz nje izvirajočo škodo, če je, tako kot v konkretnem primeru, stvar postala nevarna zaradi nepravilne oziroma neprimerne uporabe.
zavrženje tožbe – upravna zadeva – upravni akt – določitev roka za opravljanje preizkusa znanja za izvršitelje
Odločbe ministra, s katero je ugotovljeno, da je bil tožnik določenega dne imenovan za izvršitelja, da štiriletni rok, v katerem so izvršitelji dolžni opravljati preizkus znanja, poteče na določen dan, ter določeno, da bo tožnik preizkus znanja opravljal določenega dne pred določeno komisijo, po njeni vsebini ni mogoče šteti za odločbo v smislu ZUP, saj z njo ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi s področja upravnega prava (prvi odstavek 2. člena ZUP). Zato bi moralo sodišče prve stopnje tožbo zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
predlog za dopustitev revizije - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravica do zdravega življenjskega okolja - odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga
Prisojena odškodnina ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki se je že oblikovala zaradi kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja, tega pa tudi ne kažeta za primerjavo ponujeni zadevi.
Pet let po tem, ko naj bi bilo izvedeno nagradno žrebanje, odločba Tržnega inšpektorata o začasni prepovedi organizacije in izvedbe nagradne igre nima več nobenih pravnih učinkov.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/3, 89. ZPP člen 86, 86/4, 336, 383.
dovoljenost revizije - revizija tožene stranke, podpisana s strani ministra – pravniški državni izpit - zavrženje
Ker je tožena stranka sama vložila revizijo, ki jo je podpisal minister, ta pa najkasneje ob njeni vložitvi ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo.