ZTFI člen 515, 515/1-3, 553, 553/1. ZPre-1 člen 32, 56. ZUS-1 člen 17, 17/1. ZTFI člen 515, 515/1, 515/2.
zavrženje tožbe - pravni interes za tožbo - postopek sodnega varstva zoper odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev - stranka v postopku odločanja Agencije o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo
Za postopek sodnega varstva proti odločbam Agencije se smiselno uporabljajo določbe ZUS-1. Ker v ZTFI ni določeno drugače, se smiselno uporablja določba prvega odstavka 17. člena ZUS-1, po kateri je tožnik lahko le "oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta" in ne več tudi nekdo, ki je z izpodbijanim aktom prizadet v svoji pravici ali pravnem interesu. Tožnika sta po lastnih navedbah delničarja ciljne družbe, in sicer sta imetnika vsak po 10 navadnih imenskih delnic te družbe.
Obstoj pooblastila, čeprav odvetnika sicer pooblašča za vložitev revizije, ne zadošča za ugotovitev, da je odvetnik v zadevi dejansko tudi opravljal kakšna pravdna dejanja. Ker odvetnik revizije ni podpisal, pravdno dejanje očitno ni (in ne more biti) opravljeno po njem, stranka pa ob vložitvi revizije tudi ni niti zatrjevala niti izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Revizija zato ni dovoljena.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – zahteva zoper sklep o zavrnitvi predloga za določitev varščine in odpravo pripora
Zoper pravnomočni sklep, s katerim je sodišče zavrnilo obtoženčev predlog za določitev varščine in odpravo pripora, zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbena obravnava
Sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo, katere dokaze bi moralo sodišče prve stopnje izvesti v ponovljenem postopku. Kolikor sodišče druge stopnje šteje, da ima v navedbah in dokaznih predlogih strank podlago za ugotavljanje, katera pogodba o zaposlitvi je bila tožnici odpovedana, bo moralo na podlagi 30. člena ZDSS-1 te dokaze samo izvesti na neposredni obravnavi.
dopustitev revizije - pritožba - odstop od sodne prakse - razporeditev v višji plačilni razred
V odločitvah Vrhovnega sodišča RS, ki sta citirani v pritožbi, je bilo zavzeto stališče v razmerju invalidnost – bolniška odsotnost, ki pa v primeru pritožnice sploh ni bilo uporabljeno. Tožena stranka je namreč njeno vlogo reševala v skladu z določbami „Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah“, ter zavrnila njen zahtevek po 5. členu pravilnika zato, ker je bila pritožnica odsotna z dela v času, daljšem od šestih mesecev oziroma ker od zadnjega napredovanja ni dopolnila treh let dejanske delovne dobe. Citirani odločitvi VS RS zato nista primerljivi z obravnavano.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - stvarna pristojnost - otrok sodnika porotnika kot stranka v postopku
Dejstvo, da je toženec sin sodnice porotnice sodišča, ne predstavlja drugega tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
ZDR člen 83, 110, 110/2, 116. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - seznanitev z razlogom za odpoved - dejanska ugotovitev - zagovor - bolniška odsotnost
Kdaj se delodajalec seznani z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je dejansko vprašanje, ki je odvisno od konkretnih okoliščin vsakokratnega primera in ga je zato potrebno ugotavljati v vsakem primeru posebej.
Kljub temu, če se delavec opravičeno ne odzove povabilu na zagovor, v nekaterih primerih (npr. daljša bolniška odsotnost) od delodajalca ni ustrezno pričakovati, da zagovor preloži na kasnejši datum in delavcu omogoči zagovor kasneje. Takšna preložitev bi lahko glede na kratek prekluzivni rok za izredno odpoved preprečila možnost izredne odpovedi. V takšnih primerih bi zato lahko govorili o obstoju okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči kasnejši zagovor, oziroma, da datum že določenega zagovora preloži.
Zagovor je zadnji možni čas, da se delodajalec seznani z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved. Če zagovora ni bilo (razlog ni pomemben), ni mogoče določbe drugega odstavka 110. člena ZDR uporabiti tako, da se je delodajalec seznanil z razlogi na dan, ko je bil določen neuspeli zagovor, ker pač na ta dan ni izvedel ničesar novega, ampak se je lahko z njimi seznanil prej, ali pa razlogov za odpoved pogodba nima.
Za postopek izredne odpovedi in za postopek pred odpovedjo (zagovor) ZDR ne predvideva posebnega varstva delavca, ki je začasno nezmožen za delo zaradi bolezni.
ZP-1 člen 156, 156-1. ZJRS člen 23, 23/1, 32, 32/1-g, 32/2.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – javna raba slovenščine - oglaševanje
Čeprav Zakon o javni rabi slovenščine ne predpisuje, da morata biti slovenska in tujejezična različica oglasnega sporočila na istem nosilcu sporočila, pa mora biti njegov učinek takšen, da naslovnik lahko zazna, da je oglasno sporočilo tako v slovenskem kot v tujem jeziku.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - zavrženje pritožbe
Zoper sodbo sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, temveč so dovoljena le še izredna pravna sredstva. ZDSS-1 v 32. členu ni določil splošne pravice do pritožbe zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, temveč omogoča le pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o nedopustitvi revizije.
ZP-1 člen 62, 62-2, 171. ZKP člen 420, 420/2, 427.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - plačilni nalog - hitri postopek - postopek pred prekrškovnim organom - možnost izjave o prekršku - identiteta storilca - dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Če storilcu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o prekršku, je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku po 2. alineji 62. člena ZP-1.
ZP-1 člen 62, 62-2, 171. ZKP člen 420, 420/2, 427.
postopek pred prekrškovnim organom - plačilni nalog – možnost izjave o prekršku - hitri postopek - identiteta storilca - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dvom o resničnosti odločilnih dejstev
V postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ugotovitev, da je bil s plačilnim nalogom kaznovan nekdo, ki dejansko ni storil prekrška, ne predstavlja absolutno bistvene kršitve določb postopka po 2. alineji 62. člena ZP-1, temveč lahko Vrhovno sodišče odločbo razveljavi, če pri odločanju o zahtevi nastane precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev.
ZVCP-1 člen 23, 23/1-66, 235, 235/4. ZP-1 člen 22, 22/4.
prekrški – sankcije za prekrške - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – voznik začetnik
Naknadna pridobitev vozniškega dovoljenja za kategorije BE, C in CE v času, ko storilec ni bil več voznik začetnik, na status voznika v smislu 66. točke prvega odstavka 23. člena ZVCP-1 nima nikakršnega vpliva.
odstop od sodne prakse - javni uslužbenec - pogoji za premestitev - dopustitev revizije - pritožbeni razlogi
Stališče sodišča druge stopnje, da za zakonitost premestitve javnega uslužbenca zadošča že ugotovitev, da je izpolnjeval pogoje za zasedbo delovnega mesta, na katerega je bil premeščen, pomeni odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev.
ZVis člen 54. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 80e, 80f, 80g.
razlika v plači - bibliotekar - dodatek za izvolitev v naziv
V 27. členu Sprememb in dopolnitev KPDVIZ za leto 1999 je bil predviden prehod dodatka za bibliotekarje iz 80.f člena na 80.e člen šele takrat, ko bosta univerzi sprejeli pravila o habilitaciji bibliotekarjev in bodo ti izvoljeni v naziv ter zasedli delovna mesta, za katere je pogoj izvolitev v naziv. V tej določbi so določeni kumulativni pogoji za prehod dodatkov, zato ne zadošča zgolj to, da je tožena stranka sprejela pravila o habilitaciji bibliotekarjev in da so bili ti izvoljeni v naziv bibliotekarja, temveč da zasedajo tudi delovna mesta, za katere je pogoj izvolitev v ta naziv.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - vsebina odpovedi - dokazno breme
Navedba in obrazložitev obstoja pogoja nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja ni obvezna sestavina pisne odpovedi, zato ga delodajalec lahko dokazuje tudi v sodnem postopku.
Glede na 32. člen ZDSS-1 o dopustitvi revizije, ki po zakonu ni dovoljena, odloči sodišče druge stopnje. To pomeni, da je na podlagi dopustitve revizija dovoljena le, če sodišče druge stopnje izrecno sklene, da jo dopusti. Neodločitev o dopustitvi revizije ne pomeni njene dopustitve. Prav tako odločitve sodišča druge stopnje o dopustitvi revizije ne more nadomestiti revizijsko sodišče samo (razen na podlagi vložene pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje, da se revizija ne dopusti).
pogodba o zaposlitvi za določen čas - pisna določitev časa trajanja - tujec - dovoljenje za bivanje
Dne 16. 11. 2005 je Zavod za zaposlovanje izdal delovno dovoljenje za enoletno zaposlitev tožnice – tujke. Iz izpovedi tožene stranke, da naj bi povečan obseg dela trajal do 5. 5. 2006, ko se prične „mrtva sezona“ izhaja, da ji je bilo to lahko znano že ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi, zato bi to že takrat lahko in morala zapisati v pogodbo. Ker ni, je sodišče utemeljeno sprejelo dokazno oceno, da je bila dejanska volja obeh strank sklenitev pogodbe za eno leto.